To je zgodba o tem, kako me je ena noč skoraj stala vsega, kar sem gradil z Mojco. Pripovedujem o prevari, obžalovanju in težkem boju za zaupanje v najinem zakonu. Morda se bo kdo izmed vas prepoznal v moji zgodbi.
Na drugi rojstni dan moje hčerke je moja bivša tašča, gospa Marija, izrazila željo, da bi jo obiskala. Moj bivši mož, Andrej, je na ta dan popolnoma pozabil, a jaz sem Mariji dovolila priti. Dogodki tistega dne so me prisilili, da sem se vprašala, ali je zvestoba sebi in svojemu otroku pomembnejša od družinskih vezi.
Stala sem v hodniku, ko sem skozi zaprta vrata slišala glasove, ki so mi razbijali srce. Leta kasneje sem se nepričakovano znašla iz oči v oči z žensko, zaradi katere sem izgubila zaupanje v moža in vase. To je zgodba o bolečini, iskanju odpuščanja in vprašanjih, ki še vedno nimajo odgovora.
Po mamini smrti sem v njenem predalu našla pismo, naslovljeno name. Njegova vsebina mi je razkrila dolgo skrito družinsko skrivnost in me prisilila, da sem se soočila z resnico o svojem otroštvu. Ta zgodba je moj poskus razumevanja, odpuščanja in iskanja novega smisla v življenju.
V eni sami noči se mi je življenje obrnilo na glavo: mož me je prevaral, sin se mi je odtujil, in vse, kar sem gradila, se je začelo rušiti. Moja zgodba je zgodba o iskanju moči za odpuščanje, pogumu za spremembe in upanju, da lahko iz ruševin ponovno zgradim dom. Sprašujem se, ali bom zmogla odpustiti in najti pot nazaj k sebi v tej slovenski realnosti.
V najtemnejši noči svojega življenja sem doživela izdajo, ki je razklala našo družino. Medtem ko sta se mama in oče utapljala v svojih lažeh, sem se sama borila z občutkom izgube in iskanjem novega zaupanja. Ta zgodba je moj poskus, da v senci družinske razpoke najdem pot do odpuščanja in sebe.
Že v prvem trenutku tistega večera sem čutila, da bo nekaj šlo narobe. Kot medicinska sestra na kirurškem oddelku v bolnišnici v Celju sem se morala soočiti ne le z bolečino pacientov, temveč tudi z razpadom lastne družine. Ta noč me je za vedno spremenila in še danes se sprašujem, ali bi lahko ravnala drugače.
Nekega večera sem s svojo hčerko in možem obiskala taščo, a napetosti, ki so se leta nabirale, so tisto noč eksplodirale. Po nepričakovanem klicu tašče sem pristala na policijski postaji z dojenčico v naročju, razpeta med lojalnostjo do moža in bolečino zaradi družinskih zamer. Zgodba razkriva, kako lahko ena sama noč razkrije vse, kar smo leta potiskali pod preprogo, in postavi vprašanje: ali je mogoče odpustiti družini, ki prestopi vse meje?
To je zgodba o poletju na Bledu, ko sem v enem tednu izgubil vero v svojo družino. Družinske skrivnosti in izdaja so izbruhnile na dan in za vedno spremenile naše odnose. Še danes se sprašujem, ali lahko kdaj znova zaupam tistim, ki sem jih imel najraje.
V tej zgodbi opisujem, kako sem po letih nesrečnega zakona zbrala pogum in zapustila moža, kljub temu da sem s tem izgubila zaupanje svojih otrok. Preplavljajo me občutki krivde, osamljenosti in dvoma, a iščem moč za nov začetek. Sprašujem se, ali sem ravnala prav ali pa sem sebično izbrala svojo srečo.
Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj sin Blaž oznanil, da se s svojo družino vrača v našo hišo. Prostor, ki sem ga gradila z možem Janezom, je postal pretesen za vse naše zamolčane zamere in neizrečena pričakovanja. Zdaj se sprašujem, ali bomo še kdaj našli pot drug do drugega ali pa smo za vedno izgubili tisto, kar smo imenovali dom.
Nekega mrzlega zimskega večera sem na pragu našla dojenčka in ga vzela za svojega. Leta sem skrivala resnico pred sinom in okolico, ujeta med ljubeznijo in strahom pred obsodbo. Ko je odrasel in začel iskati svoje korenine, so se razkrile stare rane in vprašanja, ki še danes odmevajo v meni.
