Moj mož Miha me je pred letom dni zapustil brez besed, pustil me je v tišini in praznini. Danes se je nenadoma pojavil na pragu, z istim plaščem in torbo, ki jo je nosil ob odhodu, in me prosil, naj ga spustim nazaj v svoje življenje. V tej zgodbi se soočam z lastno bolečino, dvomi in vprašanji o tem, ali je mogoče zares odpustiti in začeti znova.
Pozno ponoči sem, prežet z nemirom, slišal jok pod starim mostom v Ljubljani. Moja radovednost in sočutje sta me vodila do odkritja, ki je razkrilo temne plati družinskih skrivnosti in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in svojih najbližjih. Zgodba o izgubi, odpuščanju in iskanju smisla v svetu, kjer ni vse tako, kot se zdi.
V tej zgodbi sem jaz, Elizabeta, postavljena pred največjo preizkušnjo svojega življenja, ko me lastna družina obtoži nečesa, česar nisem storila. Babica Marija, ki sem ji vedno stala ob strani, se odloči, da bo razkrila resnico, a s tem sproži plaz dogodkov, ki za vedno spremenijo naše odnose. Zgodba razkriva bolečino, dvome in moč odpuščanja v slovenski družini.
Pri dvanajstih letih sem doživela razpad družine, ko sta se moja starša, Andrej in Marija, ločila v grenkem prepiru. Dvajset let kasneje sem se odločila odpustiti očetu, kar je med mano in mamo povzročilo novo bolečo razpoko. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj je odpuščanje lahko tako težko in zakaj nas preteklost še vedno drži v svojih krempljih.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem izvedela, da me je najboljša prijateljica izdala. V iskanju odgovora sem se zatekla k župniku Janezu, ki mi je s svojimi besedami odprl novo pot razumevanja in odpuščanja. Ta zgodba je moj poskus soočenja z bolečino, iskanja smisla in poguma za nov začetek.
