Po letih garanja in odrekanja sem si končno kupila majhno hišo na robu Ljubljane. Ko sem mislila, da sem za sabo pustila preteklost in začela novo življenje, se je nenadoma pojavil moj bivši mož, ki je v meni prebudil stare rane in dvome. Zdaj se moram odločiti, ali bom dovolila, da mi preteklost znova uniči prihodnost.
V petek sem prvič prosila svojo taščo, gospo Marto, naj pazi na najina otroka. Njen hladen odgovor je razkril stare zamere in me prisilil, da se soočim z resnico o možu Roku in njegovi navezanosti na mamo. To je zgodba o razočaranju, pogumu in o tem, kako lahko družinske vezi postanejo breme – ali rešitev.
Na začetku jeseni sem v trenutku šibkosti zapravila celotno plačo za drag plašč. Ta odločitev je v našo družino prinesla napetost, sram in razpoke, ki jih še danes čutim. Zgodba o tem, kako lahko ena nepremišljena poteza razgali vse, kar smo skrivali pod površjem.
Moje ime je Matej in nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem, izčrpan od vsakdanjih skrbi in pritiskov, pobegnil na Pohorje. Mislil sem, da potrebujem le oddih, a sem s tem skoraj izgubil svojo družino. Ta zgodba je moje priznanje o sebičnosti, bolečini in poti nazaj k tistim, ki jih imam najraje.
Moja zgodba se začne z napetim pogovorom v dnevni sobi, kjer sem s partnerjem prosila njegove starše za pomoč pri nakupu prvega stanovanja. Njuna zavrnitev je razkrila globoke razpoke v naši družini in me prisilila, da se vprašam, kaj pomeni družina in kakšno vlogo imajo stari starši v življenju svojih vnukov. Še danes me preganja občutek izdaje in dvom, ali je denar res pomembnejši od ljubezni.
V tej zgodbi opisujem trenutek, ko mi je sin prepovedal prihod na rojstni dan vnuka. Razkrivam svojo bolečino, občutek izključenosti in notranji boj, da bi našla svoje mesto v družini. Morda se bo kdo prepoznal v moji zgodbi in našel pogum za pogovor.
Moja zgodba se začne na letališču Jožeta Pučnika, kjer sem s hčerko in sinom stala v vrsti za vstop v letalo, medtem ko sta moj mož, Tomaž, in njegova mama že sedela v prvem razredu. Ta trenutek me je prisilil, da sem se zazrla v svoje življenje, v svojo vlogo v družini in v to, koliko sem pripravljena še požreti. Skozi potovanje sem se soočila z mešanico sramu, jeze in odločnosti, ki me je pripeljala do pomembnih odločitev.
Moje ime je Petra in ujeta sem med zahtevami službe ter materinstva, brez podpore lastne mame. Vsak dan znova se borim z občutki krivde, izčrpanosti in dvomom, ali sem lahko dobra mama in hči hkrati. Moja zgodba je iskren vpogled v notranje boje, ki jih doživlja mnogo slovenskih žensk.
Tistega večera, ko sva z možem prvič po dolgih letih podnajemništva podpisovala kreditno pogodbo za najin prvi skupni dom, sva otroke pustila pri moji mami. Nisem slutila, da bo klic najinega mlajšega sina, ki je v solzah prosil, naj pride domov, sprožil plaz dvomov, krivde in družinskih konfliktov. Ta noč je razgalila vse naše strahove in razpoke v odnosih, ki jih prej nisem hotela videti.
Vse se je začelo z nedolžnim telefonskim klicem stare prijateljice Marije, ki me je prosila, če lahko pride na obisk s sinom. Nisem slutila, da bo ta obisk v nekaj urah razkril stare zamere, sprožil prepir v moji družini in me pahnil v središče krivde za nekaj, česar nisem povzročila. Zdaj se sprašujem, ali sem naredila prav, da sem odprla vrata.
