Nekega večera sem iz svojega stanovanja izgnala sina Marka in njegovo ženo Nino. Leta sem živela v senci krivde, prepričana, da sem slaba mati, dokler nisem dojela, da sem bila le ženska, ki so jo vsi naučili opravičevati se za svoj obstoj. Zdaj prvič po dolgem času diham in se sprašujem, kje se konča ljubezen in začne strah.
Na dan, ko se je moj sin Blaž poročil z Nino, sem prvič občutila, da izgubljam nadzor nad njegovim življenjem. Moji dvomi o njej so se prepletali z lastnimi strahovi, ali sem kot mama naredila dovolj in ali sem pripravljena spustiti sina v svet. V vrtincu družinskih konfliktov, bolečih pogovorov in trenutkov milosti sem se morala soočiti z vprašanjem, ki me je razjedalo: sem res spodletela kot mama ali se le bojim izpustiti tistega, ki sem ga najbolj ljubila?
Moje ime je Marija in to je zgodba o tem, kako sem iz strahu, da izgubljam sina, skušala vplivati na njegov zakon z njegovo ženo Katjo. Skozi vsakodnevne nesporazume, družinska kosila in neizrečene besede sem se morala soočiti s svojimi mejami in posledicami svojih dejanj. Na koncu sem se vprašala: kje se konča skrb in začne sebičnost?
Tisto noč sem iz hiše izgnala sina in njegovo ženo. Srce mi je razpadalo, a sem vedela, da moram postaviti meje, če želim preživeti. To je moja zgodba o ljubezni, bolečini in pogumu, da končno izberem sebe.
Moj sin Miha me je prosil, če bi lahko s svojo zaročenko živel na naši stari domačiji na Gorenjskem. Namesto da bi mu izročila ključe, sem mu ponudila denar, kar je v naši družini sprožilo pravi vihar. To je zgodba o bolečini, skrbi in ljubezni, ki včasih zahteva težke odločitve.
Moje ime je Marija. Pred nekaj meseci sem iz hiše izgnala svojega sina in se preselila k njegovi ženi, svoji snahi. Vsi v vasi mislijo, da sem izgubila razum, a prvič v življenju sem naredila nekaj, kar je bilo prav – zase.
