Odšla sem od moža in pustila otroka pri njem. V Ljubljani sem prvič zadihala — potem pa me je sin vprašal, zakaj ga nisem vzela s seboj.
Iz skupnega stanovanja sem odšla z enim kovčkom, ker nisem več zmogla živeti pod taščinimi pravili in ob moževem molku. V majhni ljubljanski garsonjeri sem poskušala sestaviti sebe, medtem ko sta moja otroka ostala doma. Najtežje mi ni bilo priznati, da potrebujem svobodo, ampak sprejeti, da sem z odhodom prizadela tudi njiju.