Moj mož Matej je vedno sanjal o življenju na podeželju, jaz, rojena Ljubljančanka, pa sem bila navezana na mestni vrvež in domače stanovanje. Njegova obsedenost s selitvijo je postala vir vsakodnevnih prepirov, še posebej po obisku mojih staršev v centru Ljubljane. Ta obisk je spremenil vse – mene, njega in najin zakon.
Od prvega trenutka, ko sem prestopila prag Matejeve hiše, sem začutila ledeno distanco njegove družine. Kljub vsem mojim trudom, da bi se vključila, sem se vedno znova zaletavala v zid njihovih pričakovanj in tihega nezadovoljstva. To je zgodba o bolečini, upanju in boju proti predsodkom v slovenski družbi.
V trenutku, ko je brat Aleš potrkal na moja vrata s prošnjo, da bi on in njegova žena živela pri meni, so se mi v glavi zavrteli vsi spomini na njegovo izdajo. Srce mi je raztrgalo med željo po pomoči in strahom pred ponovnim razočaranjem. Ta zgodba je moj notranji boj med družinsko zvestobo in lastno bolečino.
Ko me je mama poklicala in napovedala goste, sem v sebi začutila staro tesnobo in jezo. Vedno sem se počutila tuje v naši hiši na vasi, družinska srečanja pa so bila vir bolečine. Tokrat sem se odločila, da ne pobegnem, ampak se soočim s preteklostjo in svojimi občutki.
Vse se je začelo z enim telefonskim klicem, ki mi je spremenil življenje. Nenadoma sem postala glavna skrbnica moževe mame, ker nimava otrok, in počasi sem izgubljala sebe. Zdaj se sprašujem, ali sem res samo nekdo, ki je tu zato, da pomaga drugim, ali imam pravico do svojega življenja.
Moja zgodba se začne v trenutku, ko sem moral izbrati med ljubeznijo do Mojce in zvestobo svoji družini. Moja mama ni nikoli sprejela Mojce, ker ni ustrezala njenim predstavam o ‚primerni‘ ženi za sina. Ta odločitev me je stala miru, varnosti in skoraj tudi samega sebe, a me je naučila, kaj pomeni stati za svojimi odločitvami.
Sem Jana, vzgojiteljica v vrtcu v Ljubljani. Zgodba male Sofije, ki je v sebi nosila tiho bolečino, me je pretresla do temeljev in me postavila pred izbiro med srcem in pravili. Moja pot pomoči ji je razkrila nevidne rane sistema, preizkusila odnose s sodelavci in družino ter me prisilila, da se vprašam, ali sem res naredila vse, kar sem lahko.
Nekega deževnega večera sem v tišini spakirala kovček in zapustila moža, s katerim sem preživela več kot dvajset let. Otroci so odrasli in odšli, midva pa sva ostala vsak v svojem svetu, dokler se ni v moje življenje vrnil Marko, moja prva ljubezen iz srednje šole. Zgodba o tem, kako sem se odločila za spremembo, kljub bolečini in obsojanju okolice, ter kako sem se znova naučila poslušati svoje srce.
V trenutku, ko sem mislila, da je življenje že začrtano, me je presenetila ljubezen. V družini so me imeli za stabilno, predvidljivo, a zdaj se sprašujem, ali naj sledim srcu ali ostanem v varnem objemu rutine. Pred mano je odločitev, ki lahko razbije vse, kar sem gradila – ali pa mi končno prinese srečo.
Z ženo sva si ustvarila sanjsko hišo na obrobju Ljubljane, a sreča, ki sem jo pričakoval, je izginila v senci družinskih sporov in neizpolnjenih hrepenenj. Med zidovi, kjer naj bi domovala ljubezen, so se razrasle tišina, zamere in vprašanja brez odgovorov. To je zgodba o tem, kako lahko dom postane le prazna lupina, če v njem ni topline.
Vse se je začelo z enim samim telefonskim klicem moje hčerke Tine, ki me je prosila, naj pazim na njenega sina, medtem ko je v bolnišnici. Medtem ko sem skrbela za vnuka, sem po naključju odkrila družinske skrivnosti, ki so pretresle temelje mojega razumevanja naše družine. Soočenje z resnico me je globoko prizadelo in prisililo, da sem se vprašala, koliko sploh poznamo tiste, ki jih imamo najraje.
V trenutku, ko je tašča z glasnim krikom prekinila tišino našega stanovanja v Šiški, sem dojela, da sem pred prelomnico. Leta sem skušala uskladiti svoje želje s pričakovanji moževe družine, a tisti dan sem prvič začutila, da moram najti svoj glas. To je zgodba o notranjem boju med tem, kar si želim, in tem, kar drugi pričakujejo od mene.
