Ko sem zanosila v zadnjem letniku gimnazije, so me starši izgnali iz doma. S Kristjanom sva morala odraslosti pogledati naravnost v oči in si ustvariti življenje iz nič. Po desetih letih, ko sem si zgradila nov dom in družino, so se starši vrnili – tokrat kot tisti, ki potrebujejo pomoč.
V trenutku, ko sem zagledala dve črtici na testu, sem vedela, da se bo moje življenje spet obrnilo na glavo. Moj mož Luka je ob novici otrpnil, jaz pa sem se utapljala v skrbeh, kako bomo zmogli še enega otroka, ko je najmlajša hčerka komaj začela sedeti. Ta zgodba je moj notranji boj med občutkom krivde, strahu in upanja, da bomo skupaj našli pot naprej.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti pomenila konec mojega zakona. Z Markom sva več kot desetletje gradila skupno življenje in vzgajala dva otroka, a ob novici o še enem otroku se je vse spremenilo. To je zgodba o tem, kako sem iz sanj o večji družini pristala v vlogi samohranilke.
