V trenutku, ko sem izvedel, da je moj brat razbil moj avto, sem se zavedel, da je v naši družini veliko več neizrečenega kot le jeza zaradi pločevine. Vse, kar sem želel, je bilo pomagati mami, a zdaj so se odprle stare rane, ki jih nismo znali zaceliti. Vprašal sem se, ali je ljubezen do družine res dovolj, ko se odgovornost in pričakovanja zaletijo drug v drugega.
V trenutku se mi je življenje obrnilo na glavo – nesreča, voziček, občutek izgube. A družina me ni pustila samega, čeprav sem sam že skoraj obupal nad seboj. To je zgodba o tem, kako sem se znova naučil ceniti življenje in ljubezen svojih najbližjih.
Nekega jutra sem se zbudil v bolnišnici brez rok. V trenutku sem izgubil vse, kar sem imel za samoumevno, a sem moral najti moč, da ostanem oče trem otrokom. Moja pot je polna bolečine, a tudi upanja in novih začetkov.
V tej zgodbi vas popeljem v svoje otroštvo v Mariboru, kjer so družinske skrivnosti, bolečina in upanje prepleteni v vsakdanjem življenju. Moj odnos z mamo je bil zaznamovan z molkom, neizrečenimi besedami in tragično nesrečo, ki je za vedno spremenila našo družino. Zdaj, ko gledam svojega sina, se znova soočam z lastno preteklostjo in se sprašujem: ali lahko ljubezen res zaceli vse rane?
