Po petnajstih letih zakona sem izvedela, da me mož že več let vara z mojo najboljšo prijateljico. Najhujši udarec je bil dokaz, da je njen sin v resnici njegov otrok. Odšla sem, vendar sem morala zaradi najine hčerke svojo jezo potisniti na stran in se z njim naučiti pogovarjati kot starš.
Še danes se spomnim trenutka, ko sem na možečem telefonu prebrala sporočilo moje najboljše prijateljice in dojela, da me izdajata že pol leta. V enem samem tednu sem izgubila zakon, zaupanje in občutek varnosti, potem pa začela brutalen boj za premoženje in skrbništvo nad otrokoma. Ko sem bila čisto na tleh, sem prvič po dolgem času prosila za pomoč in počasi začela sestavljati novo življenje.
Vabiljenje na poroko nekdanjega moža in najboljše prijateljice je v Lari sprostilo vse stare rane. Ali je mogoče odpustiti tistim, ki so tvoje zaupanje spremenili v svojo srečo, in ali je obisk takšne veselja vredne urojenosti dejansko pot do miru ali le nova oblika samounicvanja?