Moje ime je Dušan in delam kot medicinski brat na nevrološki rehabilitaciji v Ljubljani. Po možganski kapi sem upal, da bo kdo iz družine prišel po mene, a sem ostal sam. To je zgodba o tem, kako so se v naši družini izgubili ljubezen, odgovornost in odpuščanje.
Moje ime je Andreja. Po možganski kapi sem obležala v bolnišnici, medtem ko je moj sin Luka, ki živi daleč stran v Mariboru, razpet med svojo družino in menoj. V tej zgodbi razkrivam bolečino, zamolčane zamere in vprašanje, kaj pomeni biti mama v Sloveniji, ko otroci odrastejo in odidejo.
Moje ime je Matej in delam kot bolničar na oddelku za nevrološko rehabilitacijo v Ljubljani. Po možganski kapi, ko sem zapuščal bolnišnico, me ni pričakal nihče od družine. To je zgodba o izgubljeni ljubezni, družinskih sporih in mojem boju za odpuščanje.
V trenutku, ko sem kot nekdanja balerina doživela možgansko kap in obležala v bolniški postelji, se mi je svet sesul. Preko bolečine, družinskih zamer in strahu pred prihodnostjo sem se naučila, kaj pomeni odpustiti in znova zaupati. To je zgodba o tem, kako se življenje lahko v trenutku spremeni, a tudi o tem, kako iz teme lahko zraste nov, nežnejši ples.
