Prva noč, ko mi je mož Marko rekel, da se bo njegova mama preselila k nama, sem začutila, kot bi mi nekdo izpulil tla izpod nog. To je zgodba o tem, kako sem se borila za svoje meje, medtem ko je bila na preizkušnji najina zveza in moja lastna vrednost v senci dominantne tašče. Ali je mogoče rešiti družino, ne da bi pri tem izgubila samo sebe?
Moje ime je Marija in vse življenje sem si želela, da bi svojim otrokom, Roku in Ani, zapustila nekaj dragocenega. Ko sem Ani dovolila, da živi v stanovanju v Ljubljani, si nisem predstavljala, kako zelo bo ta odločitev pretresla našo družino. To je zgodba o zaupanju, razočaranju in o tem, kaj pomeni biti starš v Sloveniji danes.
Sprejela sem prošnjo hčere, da ji pomagam pri varstvu vnuka, a kmalu sem se znašla v vlogi, ki je presegla vse, kar sem pričakovala. Teden dni sem se borila z občutki izkoriščanja, razočaranja in notranjega boja med ljubeznijo do družine in lastnimi potrebami. Ta izkušnja me je prisilila, da sem postavila meje in se vprašala, ali je žrtvovanje res vedno del brezpogojne ljubezni.
Nekega deževnega torka sem nepričakovano prišla domov in v spalnici zalotila svojo taščo, kako brska po mojih oblačilih. Ta trenutek je sprožil plaz družinskih konfliktov, dvomov in razkritij, ki so me prisilili, da sem se postavila zase in se borila za svoje dostojanstvo. To je zgodba o tem, kako sem se naučila postaviti meje in zaščititi tisto, kar mi največ pomeni.
Sem Katja in že pol leta se izogibam moževi družini, potem ko so me med družinsko večerjo ponižali. Moj mož Miha ne razume moje bolečine in mi postavlja ultimat, naj se vrnem za družinsko mizo. To je zgodba o mejah, ljubezni in boju za lastno dostojanstvo v slovenski družini.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sta mož in njegova sestra odločila, da bom jaz varuška njenemu otroku, ker sem na porodniški. Medtem ko sem se borila s poporodno izčrpanostjo in skrbela za svojega dojenčka, so pričakovali, da bom prevzela še odgovornost za nečakinjo. Moja zgodba je zgodba o postavljanju meja in iskanju poguma, da povem ‚ne‘, tudi ko gre za družino.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je tašča začela izkoriščati mojo prijaznost. Sprva sem verjel, da ji le pomagam, a kmalu sem se znašel v vrtincu manipulacij, družinskih konfliktov in občutka nemoči. Zdaj se sprašujem, ali sem res dolžan žrtvovati svojo srečo za mir v družini.
Vse se je začelo z enim samim pogovorom s taščo, ki je obrnil moje življenje na glavo. Morala sem se soočiti s svojimi šibkostmi, pričakovanji bližnjih in se naučiti reči ‚ne‘. To je zgodba o bolečini, odpuščanju in moči, ki jo daje ljubezen.
Pred desetimi leti mi je mama podarila hišo, a namesto svobode sem dobila nov zapor. Vsaka njena prisotnost v mojem domu me duši in razdvaja, saj ne znam postaviti meje med hvaležnostjo in lastno neodvisnostjo. Sprašujem se, ali je mogoče zares živeti, če si še vedno ujet v materinem objemu.
Vsak petek me stisne pri srcu, ko vem, da bodo spet prišli tašča in tast. Leta sem molčala in dovolila, da hodijo po meni, dokler nisem skoraj izgubila sebe. Zdaj pa se sprašujem, ali bom kdaj zbrala pogum in postavila meje ali bom za vedno ostala senca v lastnem življenju.
Že leta sem se trudila biti popolna snaha, a pričakovanja moževe družine so me dušila. Ko sem končno postavila meje, so se odnosi zaostrili, a šele takrat sem začela znova dihati. Prekinitev stikov je bila boleča, a nujna za mojo lastno srečo.
Že prvi večer, ko mi je mož Matej povedal, da bo njegova mama Marija prišla živet k nama, sem začutila, kako se mi svet podira. To je zgodba o mojem boju za lastne meje, o ljubezni na preizkušnji in o tem, kako težko je ostati zvest sebi v senci dominantne tašče. Ali je mogoče rešiti zakon, ne da bi pri tem izgubil samega sebe?
