Moje ime je Ana. V življenju sem vedno stala v senci svojega brata Leona, maminega zlatega sina. Ko mama zboli, se v meni prebudijo stari spomini, bolečina in vprašanje: ali sem res dolžna pozabiti vse krivice in biti tista, ki nosi breme skrbi?
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi, obdana z medicinskimi sestrami, ki so tiho prepevale ‚Sijaj, sijaj sončece‘, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – darovati Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Vedno sem verjela, da je družina najpomembnejša, a zdaj se mi zdi, kot da se vse podira. Sin in snaha živita pri nama, hči pa je s svojo odločitvijo vse obrnila na glavo. Sprašujem se, ali sem naredila prav, ko sem dovolila, da drugi vplivajo na naše življenje.
