Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi UKC Ljubljana, obdana z nežnimi glasovi medicinskih sester, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – podariti Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
V parku, sredi Ljubljane, me je moj sin spregledal, kot da sem popolna tujka. Leta sem mu bila vse, zdaj pa nisem več nihče. Sprašujem se, ali je materinska ljubezen res dovolj, da družino obdrži skupaj.
Moje ime je Marija in danes mi je sin, za katerega sem žrtvovala vse, zaloputnil vrata pred nosom. V tistem trenutku sem dojela, da nisem več dobrodošla v njegovem domu, in vse to zaradi njegove žene. To je zgodba o materinski ljubezni, postavljanju meja in bolečini, ko spoznaš, da si morda šel predaleč – in da te tvoj otrok ne želi več v svojem življenju.
Moje ime je Tina in kot samohranilka v Ljubljani sem bila tik pred tem, da izgubim vse zaradi prevare pri nakupu stanovanja. V trenutku, ko sem morala nakazati vse svoje prihranke, je moja hči Neža s svojim strahom in intuicijo razkrila resnico, ki je sama nisem hotela videti. Ta zgodba govori o boju za dom, zaupanju v lastne otroke in o tem, kako nas ljubezen lahko reši najtežjih odločitev.
Moje ime je Danica. Vso življenje sem se borila, da bi moji otroci imeli več, kot sem imela sama – a zdaj, ko so odrasli, se počutim kot tujec v lastni družini. Sprašujem se, ali je ljubezen res mogoče kupiti z darili ali pa sem v tej bitki izgubila nekaj veliko bolj dragocenega.
Moja hči, Tjaša, se je po ločitvi z vnukinjo vrnila domov. Sprva sem ji želela pomagati, a kmalu sem postala le še njena varuška, kuharica in denarnica. Zdaj se sprašujem, ali sem še vedno mama ali pa sem izgubila sebe.
Na svoj sedemdeseti rojstni dan sem si izpolnila dolgoletno željo po veliki zabavi, a s tem sprožila družinsko nevihto. Sin Matej in snaha Julija sta imela drugačne načrte za moje prihranke, kar je privedlo do bolečih sporov in tišine v hiši. Zdaj, ko sedim med ostanki praznovanja, se sprašujem, ali je sreča enega dne vredna vsega, kar sem izgubila.
Moje ime je Tanja in življenje se mi je sesulo, ko sem morala izbirati med svojo srečo in dolgovi moževe družine. V boju za finančno preživetje sem izgubljala dragocene trenutke s sinom, medtem ko sem se spraševala, ali sem sploh še sama sebi zvesta. Ta zgodba je moj krik po razumevanju in vprašanje: kje je meja žrtvovanja za tujo družino?
Ko sem bila stara 42 let, sem morala zaradi dolgov in brezizhodnosti zapustiti svojo dvanajstletno hčerko Evo in oditi delat v Avstrijo. Danes, ko je stara 30 let, mi ne more odpustiti, da sem jo pustila samo v najtežjih letih. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, krivdo in upanje, da bova nekoč našli pot nazaj druga k drugi.
Nekega hladnega novembrskega popoldneva sem doživela najhujšo izdajo: lastna družina je prizadela mojo hčerko, medtem ko so mene zadržali. V tej zgodbi razkrivam, kako so se mi podrle vse iluzije o družinski povezanosti in kako sem v sebi našla moč, da se postavim po robu tistim, ki sem jih nekoč najbolj ljubila. To je moja resnica, moj boj in morda tudi zgodba mnogih, ki v tišini trpijo za štirimi stenami.
Sem Katja. Moje življenje se je sesulo, ko sem morala izbirati med lastno srečo in odplačevanjem dolgov tašče. Ta zgodba je moj krik po razumevanju in vprašanje: kje se konča žrtvovanje za družino?
Moja hči, Petra, se je po ločitvi s svojo hčerko preselila k meni. Sprva sem verjela, da ji ponujam novo priložnost, a počasi sem začela čutiti, da me izkorišča. Zdaj ne vem več, kje je meja med materinsko ljubeznijo in popolno žrtvovanostjo.
