Stal sem sredi kuhinje v najinem stanovanju v Ljubljani, ko mi je žena z glasom, ki ga skoraj nisem več prepoznal, rekla, da tako ne zmore več živeti. Moral sem se odločiti med navado, da mami vedno popustim, in tem, da prvič v življenju zaščitim svojo družino. Ko sem od svoje ovdovele matere zahteval ključe nazaj, sem imel občutek, da mi razpada nekaj starega, da bi mogoče sploh lahko rešil nekaj svojega.