družina

Ko mi je v osmem mesecu nosečnosti svekrva začela prestavljati lonec na štedilniku, sem dojela, da v tem stanovanju ne izgubljam samo miru, ampak samo sebe

Stala sem sredi majhne kuhinje v Ljubljani, z eno roko na trebuhu in z drugo na pultu, medtem ko mi je svekrva govorila, da še za juho ne znam prav poskrbeti, kaj šele za otroka. Moj mož je vse skupaj gledal in ponavljal, da moramo ohraniti mir v družini, jaz pa sem čutila, kako se v meni nabira nekaj, česar ne moreš več pogoltniti. To je zgodba o tem, kako sem morala tik pred porodom postaviti mejo, ker bi drugače izgubila dom, zakon in sebe.

družina

Ko je moževa hči prišla študirat v Ljubljano, sem v lastnem stanovanju postala tujka in na koncu odšla, da sem spet našla samo sebe

Spomnim se večera, ko sem stala sredi naše majhne kuhinje in prvič na glas rekla, da tako ne morem več živeti. Dolgo sem poskušala biti razumna, potrpežljiva in razumevajoča, a sem ob možu in njegovi hčeri počasi izginjala iz svojega doma in iz same sebe. Ko sem odšla in zahtevala ločitev, nisem izgubila zakona v enem dnevu, ampak sem po dolgih mesecih tihega boja končno rešila svoj mir.

družina

Ko je hotela svekrava v naše tesno stanovanje v Ljubljani pripeljati še moževega brata, sem prvič rekla ne in tisti večer se je vse zlomilo

Še danes se spomnim trenutka, ko je svekrava stala v naši kuhinji in mi skoraj ukazala, da mora možev brat k nam, ker menda nima kam. Jaz sem gledala najina otroka, razmetane šolske zvezke in majhno ljubljansko stanovanje, moj mož pa je molčal tako dolgo, da sem se počutila popolnoma samo. Ko sem končno kategorično rekla ne, sem tvegala mir v družini, ampak prvič sem zahtevala, da naš dom ostane naš.

družina

Ko se je moževa mama preselila v najino dvosobno stanovanje v Ljubljani, sem skoraj izgubila zakon, mir in samo sebe

Nikoli ne bom pozabila večera, ko je v naši kuhinji počilo in sem prvič na glas povedala, da tako ne moremo več živeti. Živela sem med možem, otrokom in taščo v majhnem ljubljanskem bloku, kjer so se očitki, sram zaradi brezposelnosti in vmešavanje v vzgojo počasi zajedli v vsak naš dan. Ko sva z možem končno postavila meje, sem prvič po dolgem času začutila, da mogoče še nisva zamudila priložnosti, da rešiva družino.