Moje ime je Marjeta in nikoli si nisem mislila, da bo moja družina razpadla zaradi pohlepa in nezaupanja. Po ločitvi moje hčere Tine njen bivši mož Marko zahteva polovico hiše, čeprav smo jo z možem gradili za njo. V tej zgodbi razkrivam bolečino, izdajo in vprašanje, ali lahko sploh še kdaj komu zaupam.
Moje ime je Alenka, upokojena knjižničarka iz majhnega slovenskega mesta. Po več kot tridesetih letih zakona sem se odločila za ločitev od moža Borisa, kar je pretreslo ne le mene, temveč tudi najina odrasla otroka, Tino in Marka. To je zgodba o bolečini, pogumu in poti do novega življenja, kjer sem znova našla sebe in utrdila vezi z družino.
Moj svet se je sesul, ko sem po ločitvi ostala sama s sinom in hišo, ki naj bi bila najin varen pristan. Namesto podpore sem doživela boj za vsak kvadratni meter in svojo dostojanstvo, saj je bivša tašča želela vzeti vse. Danes pripovedujem, kako je živeti v senci družinskih sporov, ki se ne končajo z ločitvijo.
Petnajst let sem verjela, da imam srečen zakon z Markom, dokler nisem dojela, da v najinem odnosu nisva samo midva. Moja tašča, gospa Marija, je bila vedno prisotna kot senca, ki je tiho razjedala najino srečo. Ko sem končno spregledala, sem se morala odločiti: ali bom žrtvovala sebe za pričakovanja drugih ali bom končno zaživela po svoje.
