V tej zgodbi opisujem, kako sem po letih nesrečnega zakona zbrala pogum in zapustila moža, kljub temu da sem s tem izgubila zaupanje svojih otrok. Preplavljajo me občutki krivde, osamljenosti in dvoma, a iščem moč za nov začetek. Sprašujem se, ali sem ravnala prav ali pa sem sebično izbrala svojo srečo.
V trenutku, ko je naša vrata odprla njegova hči iz prejšnjega zakona, sem vedela, da se bo vse spremenilo. Moje življenje, ki sem ga gradila šest let z Markom, se je začelo rušiti, ko sem morala izbirati med sabo in njegovo družino. Zdaj stojim pred najtežjo odločitvijo svojega življenja.
Moje ime je Ivana in na drugem rojstnem dnevu svoje hčerke Lene sem se znašla v središču čustvene nevihte, ko je na vrata potrkala moja bivša tašča Marija. Medtem ko je moj bivši mož Marko popolnoma pozabil na ta dan, je njegova mama vztrajala pri svoji vlogi babice, kar je v moji družini povzročilo napetosti in razprtije. Zgodba raziskuje, kje je meja med preteklostjo in prihodnostjo, ter ali ima bivša tašča pravico do stika z vnukinjo, tudi če to razdvaja mojo družino.
Po dvajsetih letih zakona me je mož zapustil, ker nisem več zmogla skrbeti za njegovo hudo bolno mamo. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, notranje boje in občutek krivde, ki me razjeda, ter upanje, da bom nekoč spet našla mir. Morda se bo kdo prepoznal v moji zgodbi in si upal spregovoriti o tem, kar nas v Sloveniji še vedno tišči v tišini domačih sten.
Nikoli si nisem mislila, da bo novica o tretji nosečnosti pomenila konec mojega zakona. Z Markom sva več kot desetletje gradila skupno življenje in vzgajala dva otroka, a ob novici o še enem otroku se je vse spremenilo. To je zgodba o tem, kako sem iz sanj o večji družini pristala v vlogi samohranilke.
