Nekega večera sem odkril, da je moja osemletna hči, Tjaša, zapravila 3000 evrov za spletne igre. Ta dogodek me je prisilil, da sem se soočil ne le z banko in prazno denarnico, ampak tudi s svojimi napakami kot oče. V tej zgodbi razmišljam o zaupanju, krivdi in tem, kako težko je včasih biti dober starš.
V tej zgodbi opisujem, kako sem kot sin postal glavni vir denarja za svoje starše, ki so me čustveno izkoriščali in manipulirali z občutkom krivde. Pripovedujem o notranjih bojih, družinskih konfliktih in trenutku, ko sem moral izbrati med svojo srečo in dolžnostjo do družine. Zgodba se dotika slovenskih realnosti, kot so finančne stiske, družinska pričakovanja in tiha bolečina, ki jo prinaša čustveno izkoriščanje.
To je moja zgodba o izgubi sina Nejca, triletnega fantka, ki je izginil za trenutek in ga našli v bližnjem ribniku. Preko bolečine, krivde in tišine v družini iščem smisel v tragediji, ki nas je za vedno spremenila. Moja borba ni le z žalostjo, ampak tudi z okolico, ki ne ve, kako naj nam pristopi.
Vse se je začelo z nedolžnim telefonskim klicem stare prijateljice Marije, ki me je prosila, če lahko pride na obisk s sinom. Nisem slutila, da bo ta obisk v nekaj urah razkril stare zamere, sprožil prepir v moji družini in me pahnil v središče krivde za nekaj, česar nisem povzročila. Zdaj se sprašujem, ali sem naredila prav, da sem odprla vrata.
