Ko sem v lastni hiši postala senca in me je poezija skoraj stala družine

Sedela sem pred družinskim terapevtom in prvič na glas rekla, da se v svojem zakonu počutim kot gostja, ne kot žena. Ko sem po letih tišine spet začela pisati poezijo, je moj mož v tem videl upor, moja tašča pa sramoto za hišo. Danes še vedno premlevam, koliko sebe mora ženska izgubiti, preden jo domači sploh opazijo.

Tujka v lastnem domu ali boj za ljubezen očeta

Živeti v domu, kjer te najmlajša članica tretira kot sovražnega tujca, je izčrpajoče. Ko se ljubimo z vsem srcem, a postanemo target za sovraštvo in ljubosumje, se vprašamo, ali je mir sploh mogoč. Je mogoče zgraditi most nad zidom iz straha in bolečine?