Ko mi je oče najboljše prijateljice pred vsemi odmaknil krožnik, sem spet odšla v solzah. Danes imam v Šiški kavarno, kjer nikomur ni treba opravičevati svojega telesa.
Dolga leta sem poslušala pripombe o svoji teži in se učila izginjati iz pogovorov, še preden bi me kdo spet prizadel. Z najboljšo prijateljico sva začeli pisati o tem, kar so drugi imenovali dobronamerna skrb, mene pa je počasi lomilo. Ko sem odprla majhno kavarno v Šiški, sem morala ugotoviti, ali znam postaviti meje tudi ljudem, ki jih imam rada.