Ko je moj mož nekega večera odšel po kruh in mleko v bližnjo trgovino na obrobju Ljubljane, sem bila prepričana, da se bo vrnil v desetih minutah. Pet let sem z otrokoma živela med policijskimi zapisniki, dolgovi, neprespanimi nočmi in strašnim upanjem, potem pa sem prejela pismo, v katerem je priznal, da nas je zapustil namenoma. Še danes ne vem, kaj bolj boli: da je odšel, ali da smo mu medtem mi doma prižigali svečo in ga iskali, on pa je že živel drugo življenje.