Vse se je začelo pri nedeljskem kosilu, ko je tašča predlagala, da vzamemo skupni kredit, ne da bi me kdorkoli vprašal za mnenje. Počasi sem dojela, kako nevidna sem v tej družini in kako sem izgubila svoj glas. Na koncu sem se odločila, da se vrnem k mami in ponovno poiščem sebe.
To je zgodba o noči, ko sem bila izločena iz lastne družine, ker sem se postavila zase. Na bratovi rojstnodnevni zabavi sem doživela izdajo in ponižanje, ker nisem želela prevzeti odgovornosti, ki ni bila moja. V tej zgodbi iščem pogum, da najdem svojo vrednost, kljub temu da so me najbližji pustili na cedilu.
V trenutku, ko sem s tresočimi rokami zapirala vrata za sabo, sem vedela, da se moje življenje ne bo nikoli več vrnilo na stare tire. Mož in njegova mama sta bila odsotna, jaz pa sem v tišini stanovanja prvič po dolgih letih slišala svoje misli. To je zgodba o tem, kako sem zbrala pogum, da zapustim vse, kar sem poznala, in se podala na pot iskanja same sebe.
Od prvega krika moje žene v kuhinji sem vedel, da se bo vse spremenilo. Moja prevara je bila le začetek plazu, ki je uničil našo družino. Zdaj, ko gledam nazaj, se sprašujem, ali je mogoče ponovno zgraditi zaupanje in ali si bom kdaj lahko odpustil.
Moje ime je Marija Kovač in pri 68 letih sem spoznala, da sem vse življenje živela za druge. V tej zgodbi razkrivam boleče družinske konflikte, neizpolnjene sanje in svojo pozno iskanje same sebe. Zdaj se sprašujem: je kdaj prepozno, da začneš resnično živeti?