Življenje sem žrtvovala, da bi hčerki odprla vrata v svet, ki ga jaz nikoli nisem poznala. A zdaj, ko je končno dosegla vrhunec, me prosi, da na njenem najpomembnejšem dnevu ostalo nevidna, ker preprosto ne pašem v njeno novo, blešo sliko.
Žrtvovala je vse za kariero, jaz pa sem bila tista, ki je vnuka dejansko vzgojila. Zdaj me hčerka obtožuje, da sem ji ukradla sina. Ali sem s svojo ljubeznijo naredila nekaj narobnega?
V solzah pišem o tem, kako sem izgubila hčerko Ano – ne ker bi odšla od doma, ampak ker je zaradi svojega moža Darija popolnoma pretrgala vezi z mano. Vrhunec bolečine sem doživela na moževo rojstnem dnevu, ko Ana ni prišla, čeprav sem do zadnjega upala, da se bo vseeno oglasila. Upam, da me bo kdo razumel in začutil praznino, ki ostane, ko starš izgubi otroka, čeprav je še živ in zdrav.
Nikoli si nisem mislil, da bom svojo hčerko Gabrielo izgubil na tak način. Po poroki se je popolnoma spremenila in postala senca same sebe, ujeta v želje svojega moža. Ta zgodba je moj poskus razumevanja, kje sem jo izgubil in ali jo lahko še kdaj dobim nazaj.