Nikoli nisem mislila, da bom kot mama kdaj izrekla besede, ki so mi raztrgale dušo. Moji hčerki, Anja in Maja, sta tisti večer pred mano tiho sedeli, ko sem jima v solzah povedala, da morata oditi iz skupnega doma. Še zdaj se sprašujem, če sem kot mama pogumno zaščitila družino, ali pa po tem večeru nikoli več ne bom občutila tistega varnega, toplega objema, ki ga le mame poznamo.
Moje ime je Ljubica in pri triinsedemdesetih letih sem doživela trenutek, ki me je globoko pretresel. Na stopnicah svoje ljubljanske stolpnice sem postala nevidna, kot da me ni več. Ta zgodba je moj iskren klic po razumevanju in spoštovanju, ki si ga starost zasluži.
Od prvega trenutka, ko sem spoznala Nino, sem vedela, da nekaj ni prav. Moj sin Marko je bil zaljubljen, jaz pa sem se borila s svojimi strahovi in predsodki. To je zgodba o tem, kako sem se naučila, da včasih ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.