Od prvega dne zakona sem vso plačo izročala možu, prepričana, da je to izraz ljubezni. Po letih poniževanja in nadzora sem dojela, da sem izgubila sebe in pogum za življenje. To je moja zgodba o strahu, dvomih in poti do svobode.
V eni sami noči sem zbrala pogum, spakirala kovček in z otrokoma pobegnila od moža, ki je uničil vse, kar sem imela rada. Leta sem se borila s pomanjkanjem, osamljenostjo in nerazumevanjem lastne družine. Danes vem, da se lahko človek pobere tudi iz najglobljega dna – a ali ima vsaka ženska to moč?
Moje ime je Maja Kovač in to je zgodba o tem, kako sem izgubila svojo najboljšo prijateljico Ano zaradi družinskega nasilja, a sem jo po letih molka in bolečine znova našla ter ji pomagala, da se postavi zase. V vsakdanjih prizorih iz ljubljanskih avtobusov, tržnice in majhnih stanovanj sem se soočila z lastnimi strahovi, krivdo in vprašanjem: ali lahko sploh koga rešiš, če sam ne želi biti rešen? Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje se konča odgovornost prijatelja in kje se začne odgovornost družine ter družbe.
