Moja hči, Petra, se je po ločitvi s svojo hčerko preselila k meni. Sprva sem verjela, da ji ponujam novo priložnost, a počasi sem začela čutiti, da me izkorišča. Zdaj ne vem več, kje je meja med materinsko ljubeznijo in popolno žrtvovanostjo.
V trenutku, ko sem slišala, da sem postala breme lastnemu sinu, se mi je svet sesul. Vso življenje sem gradila za družino, zdaj pa se sprašujem, ali je materinska ljubezen res lahko kazen. Moja zgodba je zgodba mnogih slovenskih mater, ki so dale vse – in ostale same.
Vse se je začelo z enim telefonskim klicem moje tašče, ki mi je za vedno spremenil pogled na družino in zaupanje. Sooča sem se z izsiljevanjem in pritiski, kjer sem morala izbirati med ljubeznijo do moža in varnostjo svoje prihodnosti. Ta zgodba je moj klic po razumevanju, a tudi opozorilo vsem, ki mislijo, da so družinske igre vedno nedolžne.
Moj sin Miha me ni povabil na svojo poroko. V tej boleči zgodbi razkrivam razpoke v najinem odnosu, posledice ločitve in svojo tiho borbo za spravo. To je izpoved o ljubezni, izgubi in upanju, ki nikoli ne umre.
Po letih dela v Avstriji sem se vrnila v Slovenijo in kupila hišo svojih sanj. Moja hči in njen mož sta moja ponos, a njegova družina nenehno vnaša nemir v naše življenje. Vsak dan me preganja strah, ali bodo moji vnuki odrasli v senci toksičnih starih staršev.
Želela sem si mirnega vikenda z družino, a obisk tašče je razkril stare rane in me postavil pred vprašanje, kje je meja med pomočjo in vmešavanjem. Med napetimi pogovori, tihimi pogledi in neizrečenimi pričakovanji sem se morala soočiti z resnico o sebi in svoji družini. Na koncu sem ostala sama s svojimi mislimi in dvomi.
V trenutku, ko sem podpisala kreditno pogodbo, sem verjela, da sinu pomagam iz stiske. Šele kasneje sem izvedela, da so bili njegovi dolgovi posledica kockanja, in denarja ni bilo več. Moja zgodba je pretresljiva izpoved o materinski ljubezni, razočaranju in iskanju odgovorov, kje sem kot mama zgrešila.
Na rojstnodnevni zabavi sem prvič v življenju zbrala pogum in svoji svakinji, Tanji, jasno povedala, da ne bom pazila na njeno hčerko. Nisem pričakovala, da bo iz tega nastal takšen škandal pred vso družino, niti da bom zaradi tega postala črna ovca. Zdaj se sprašujem, ali sem res jaz tista, ki je naredila narobe, ali pa je končno napočil čas, da nekdo postavi meje.
Sem Marija, vdova iz Celja, ki sem se po moževi smrti preselila k svoji hčeri Tanji. Upala sem, da bom našla toplino in pripadnost, a sem se kmalu počutila kot tujec v lastni družini. Ta zgodba razkriva bolečino osamljenosti in iskanje smisla, ko te lastna kri ne sprejme.
Moje ime je Maja in to je zgodba o tem, kako sem se zaljubila v Matica, se preselila k njegovi družini na podeželje in se kmalu počutila kot senca v lastnem življenju. Ko je njegova mama predlagala, da vsi skupaj vzamemo kredit za obnovo hiše, sem dojela, da moje mnenje ne šteje – kot da sploh ne obstajam. Na koncu sem zbrala pogum, zapustila vse in se vrnila k svoji mami, a brazgotine ostajajo.
Odkar sem se preselila k Markovim staršem v Škofjo Loko, sem vsak dan bolj čutila, da izgubljam sebe. Moje sanje o toplem domu so se spremenile v boj za spoštovanje in iskanje svojega mesta v družini, kjer sem bila vedno le ‚ta druga‘. To je zgodba o osamljenosti, neizrečenih besedah in upanju, da bom nekoč spet našla svoj glas.
Moje ime je Marija in vsakič, ko pride moj zet Peter domov, moram izginiti iz njihovega stanovanja. Čeprav sem vse življenje pomagala svoji hčerki Tanji in bila ob vnukinji Lari, me zdaj zet ne želi več v bližini. Ta zgodba je o bolečini, ki jo občutiš, ko te lastna družina izrine iz svojega kroga, in o vprašanju, ali je ljubezen do vnukinje dovolj močna, da zdrži vse ovire.
