Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem k sebi domov sprejela svojo ostarelo mamo. Medtem ko sem želela storiti pravo stvar, sem se znašla ujeta med lastnimi potrebami, družinskimi konflikti in občutkom krivde. Zgodba razkriva bolečino, ljubezen in dvome, ki jih prinese skrb za starša v sodobni Sloveniji.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se znašla ujeta med možem in njegovo mamo, ko sem bila po krivem obtožena nečesa, česar nisem storila. Razkrivam bolečino izdaje, občutek nemoči in notranji boj za svojo resnico ter dostojanstvo. To je zgodba o tem, kako lahko družinske vezi postanejo orožje in kako težko je najti svoj glas, ko te lastna družina ne sliši.
Nedeljsko kosilo pri moževi družini se je spremenilo v pravo nočno moro, ko sem bila prisiljena izbirati med tišino in zaščito svojih otrok. Mož je ostal hladen in brezbrižen, jaz pa sem se morala soočiti z žaljivkami in poniževanjem. Od tistega dne naprej nič več ni bilo tako kot prej in še danes se sprašujem, ali sem ravnala prav.
Sem Marija, babica iz Kamnika. Opazujem, kako se moja družina ruši zaradi hčerinega očitnega favoriziranja starejše vnukinje. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, dvome in vprašanja, ki mi ne dajo spati.
V tej zgodbi se zaljubim v soseda iz drugega nadstropja, gospoda Mirana, ki je 62-letni vdovec. Najina čustva sprožijo družinske konflikte, sosedske govorice in notranje boje, saj se moram odločiti med srcem in pričakovanji okolice. Zgodba odpira vprašanja o starostnih razlikah, predsodkih in pogumu za srečo.
Na večer pred svojo poroko se znajdem ujeta med dvema očetoma – biološkim in očimom, ki me je vzgajal. V hiši vre od napetosti, stare rane se odpirajo, jaz pa poskušam najti odgovor na vprašanje, kaj družina sploh pomeni. V tej čustveni nevihti iščem svojo resnico in pogum za odločitev, ki bo zaznamovala vse.
V tej zgodbi sem jaz, Marija, ujeta med svojo taščo in možem, ko se v naši družini začnejo odvijati napeti dogodki zaradi prenove hiše. Ko odkrijem, da je moj mož Peter brez moje vednosti poslušal svojo mamo in začel prenovo, se v meni prebudi občutek izdaje. Zgodba razkriva bolečino, dvome in vprašanja o tem, kdo ima v slovenski družini resnično zadnjo besedo.
Sem Martina in nikoli si nisem mislila, da se bo naša družina razklala zaradi dedkove nove ljubezni. Po smrti babice se je dedek Jože poročil s sosedo, kar je v nas sprožilo val jeze, žalosti in občutka izdaje. Zdaj, ko z nami ne govori več, iščem odgovor na vprašanje, ali lahko razumem njegovo odločitev in mu odpustim.
V tej zgodbi razkrivam, kako sem kot tiha in predana družinska članica postala žrtev pohlepa lastne družine. Ko je moja nečakinja želela prevzeti moj ljubljeni dom, sem se prvič v življenju postavila zase. To je pripoved o bolečini, razočaranju in iskanju lastnega dostojanstva.
Vedno sem verjela, da je družina najpomembnejša, a zdaj se mi zdi, kot da se vse podira. Sin in snaha živita pri nama, hči pa je s svojo odločitvijo vse obrnila na glavo. Sprašujem se, ali sem naredila prav, ko sem dovolila, da drugi vplivajo na naše življenje.
Tistega večera, ko sva z možem prvič po dolgih letih podnajemništva podpisovala kreditno pogodbo za najin prvi skupni dom, sva otroke pustila pri moji mami. Nisem slutila, da bo klic najinega mlajšega sina, ki je v solzah prosil, naj pride domov, sprožil plaz dvomov, krivde in družinskih konfliktov. Ta noč je razgalila vse naše strahove in razpoke v odnosih, ki jih prej nisem hotela videti.
Odkar je babica umrla, se z mamo ne moreva dogovoriti glede njenega stanovanja v Šiški. Vsak pogovor se sprevrže v prepir, jaz pa se počutim izdano in ujeta med ljubeznijo do družine ter lastnimi pravicami. Sprašujem se, ali lahko sploh še verjamem v družinsko povezanost, ko gre za dediščino.
