V trenutku, ko sem v rokah držala svojo novorojenko, sem spoznala, da se je moje življenje za vedno spremenilo. A namesto topline in podpore sem se znašla v primežu očetove sebičnosti, saj je pričakoval, da bom jaz skrbela zanj – čeprav sem bila sama na porodniški in brez rednega dohodka. Ta zgodba je moj krik po razumevanju in iskanje poguma, da postavim meje, ki jih nikoli nisem znala.
V hiši ob slovenski obali se zberemo zaradi babičine smrti in razdelitve dediščine. Vroča razprava med mano, sestro in bratom razkrije stare zamere, skrite skrivnosti in vprašanje, kaj nam družina sploh še pomeni. Na koncu se vprašam, ali je vredno izgubiti drug drugega zaradi nekaj zidov in spominov.
Tistega večera sem se znašla na policijski postaji, obtožena nečesa, kar sem naredila iz ljubezni do sina. V eni noči so se razkrile družinske skrivnosti, ki so leta tiho tlele pod površjem. Še danes se sprašujem, ali je mogoče biti dobra hči, žena in mati, ne da bi pri tem izgubila samo sebe.
V trenutku, ko sem zaslišala svoj glas, kako kričim na moža, sem vedela, da je nekaj v meni počilo. Taščina odločitev, da se preselimo v njeno hišo na obrobju Ljubljane, je bila začetek konca mojega miru. Zdaj se sprašujem, ali je sploh še mogoče rešiti našo družino, ko pa so temelji zaupanja že zdavnaj porušeni.
V tej zgodbi razkrivam, kako je moja hči Neža s svojimi prijatelji začela naš dom spreminjati v brezplačno menzo. To je privedlo do napetih družinskih odnosov, solz in globokega razmisleka o tem, kje so meje gostoljubnosti. Zgodba je polna čustev, vsakdanjih težav in vprašanj, s katerimi se lahko poistoveti marsikateri slovenski starš.
V trenutku, ko sem mislila, da je življenje že napisalo vse moje zgodbe, sem v 47. letu izvedela, da sem noseča. Namesto veselja je novica razklala mojo družino in obudila stare strahove ter predsodke. To je moja izpoved o bolečini, upanju in boju za materinstvo, ko tega ne pričakuje nihče – niti jaz sama.
V trenutku, ko sem slišala Markove besede, da potrebuje premor in naj grem z najino hčerko k svojim staršem, se mi je svet sesul. V tej zgodbi razkrivam bolečino, osamljenost in notranji boj, ki sem ga doživljala kot mlada mama, ko sem bila prisiljena zapustiti svoj dom. To je zgodba o iskanju moči v nemoči in o tem, kako pomembno je, da si v družini prisluhnemo.
Sem Zala in moj svet se je sesul v eni sami noči, ko sem verjela, da sem že dosegla dno. Mož, ki mi je obljubljal srečo, me je izdal, družina pa me je potisnila še globlje v brezno. A prav v trenutku največje bolečine sem v povsem običajni večerji našla moč za nov začetek.
V trenutku, ko sem prvič slišala besede: ‚Ali sprejmeš mene in mojo preteklost ali pa greva vsak svojo pot?‘, sem začutila, kako se mi je svet zamajal pod nogami. Ljubezen do Marka je bila resnična, a njegova ločitev in otrok sta v moji družini sprožila vihar predsodkov in bolečine. Zgodba o tem, kako sem se borila med srcem in pričakovanji okolice, ter o tem, kaj pomeni resnično sprejeti nekoga – ali pa se odločiti zase.
V tej zgodbi opisujem noč, ko sem pričakovala rojstvo svojega prvega otroka, a se je vse obrnilo na glavo. Namesto enega sem domov prinesla tri otroke, kar je v naši družini povzročilo nešteto čustev, konfliktov in preizkušenj. Moja pripoved razkriva, kako krhka je sreča in kako močni moramo biti, ko življenje od nas zahteva več, kot smo si sploh lahko predstavljali.
Po dvajsetih letih zakona me je mož zapustil, ker nisem več zmogla skrbeti za njegovo hudo bolno mamo. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, notranje boje in občutek krivde, ki me razjeda, ter upanje, da bom nekoč spet našla mir. Morda se bo kdo prepoznal v moji zgodbi in si upal spregovoriti o tem, kar nas v Sloveniji še vedno tišči v tišini domačih sten.
Sem Marjeta in lanski božič je bil zame prelomnica. Ko je tašča ponovno zahtevala, da jaz pripravim praznično kosilo, sem prvič v življenju rekla ne. To je zgodba o družinskih pričakovanjih, bolečini in pogumu, da se postaviš zase.
