Moje ime je Irena in nikoli si nisem mislila, da bo en otroški pogled obrnil moje življenje na glavo. Ko sem kot medicinska sestra v UKC Ljubljana sprejela odločitev, da podarim ledvico malemu Tinetu, si nisem predstavljala, kako globoko bo to poseglo vame, v njegovo družino in v našo skupnost. Ta zgodba je o pogumu, bolečini, upanju in vprašanjih, ki ostanejo, ko se bolnišnična vrata zaprejo.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je mama postavila svojo sestro predame. V tej zgodbi razkrivam bolečino, izdajo in iskanje lastne vrednosti v družini, kjer sem bila vedno na drugem mestu. Ali lahko kdaj odpustim in grem naprej?
Ko sem mamo, Marijo, pripeljala k sebi v Ljubljano, sem verjela, da delam prav. Toda življenje z njo je razkrilo stare rane in me postavilo pred nemogočo izbiro. Še danes se sprašujem, ali sem ravnala prav ali pa sem jo izdala.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem po razpadu prvega zakona skušala najti srečo z drugim možem. Njegova odrasla hči je v naš dom prinesla nemir, konflikte in bolečino, ki so me prisilili v težko odločitev. V tej zgodbi razkrivam, kako sem se borila za svoj mir in dobrobit svojega otroka, ter se sprašujem, ali sem ravnala prav.
V trenutku, ko sem s tresočim glasom poklicala tasta in ga prosila, naj zaposli mojega brata Mateja, sem vedela, da tvegam. Želela sem pomagati družini, a zdaj se mi zdi, da sem vsem prinesla samo sramoto in bolečino. Zdaj se sprašujem, ali je bila moja lojalnost do družine vredna vsega tega trpljenja.
V trenutku, ko sem stala pred očetovimi vrati in poslušala, kako se v hiši smejijo, sem se zavedla, da nikoli ne bom zares del te družine. Moja zgodba je prepletena z izgubo mame, očetovo novo ženo in iskanjem ljubezni pri napačnem človeku. Šele ko sem izgubila vse, sem našla tisto, kar sem iskala ves čas – sebe.
Vse se je začelo z nedolžnim telefonskim klicem stare prijateljice Marije, ki me je prosila, če lahko pride na obisk s sinom. Nisem slutila, da bo ta obisk v nekaj urah razkril stare zamere, sprožil prepir v moji družini in me pahnil v središče krivde za nekaj, česar nisem povzročila. Zdaj se sprašujem, ali sem naredila prav, da sem odprla vrata.
Moje ime je Danijela in nikoli si nisem mislila, da bo dan moje poroke postal začetek najhujše družinske vojne. Najina starša sta bila najboljša prijatelja, a po poroki z Lovrom se je vse spremenilo. Zdaj se sprašujem, ali je ljubezen res dovolj močna, da preživi, ko se svet okrog tebe podira.
Moja hči mi je priznala, da se ob moževih starših počuti manjvredno, ker jim ne morem nuditi toliko kot oni. Njihovo bogastvo me vedno znova postavlja v senco, a ona ne vidi, da se vsak dan borim, da ji dam vsaj nekaj. Ta zgodba je o bolečini primerjav, tihem boju za dostojanstvo in vprašanju, ali je materinska ljubezen res dovolj.
Po osmih letih zakona sem mislila, da sem navajena vseh Blaževih muh. A ko sem se lotila spomladanskega čiščenja njegovega garažnega »zaklada«, se je najin zakon znašel na preizkušnji. Zgodba o tem, kako lahko navidez nedolžno čiščenje razkrije globlje težave in nas prisili, da se vprašamo, kaj v resnici pomeni dom.
V trenutku, ko sem na kameri zagledal svojo sestro Nino, kako tiho odpira našo omaro in v torbo spravlja mojo uro, se mi je svet sesul. Nikoli si nisem mislil, da bi lastna kri lahko storila kaj takega. Ta zgodba je o zaupanju, družinskih skrivnostih in bolečini, ki jo prinese izdaja.
V soboto sem se vrnila s podeželja, kjer sem doživela nepričakovano izdajo s strani svoje sestre Zoje. Njena zahteva, naj prodam svoje stanovanje v Ljubljani in se vrnem domov, me je popolnoma šokirala in razjezila. V nedeljo me je obiskal brat Miha z jabolki in opravičilom, a v meni je ostala rana, ki je ne znam zaceliti.