Moje ime je Maja in to je zgodba o meni in moji babici Mariji, ženski, ki me je vzgojila, ko sta me starša zapustila. Ko sem jo prosila, naj mi prepiše hišo, sem sprožila plaz starih zamer in družinskih konfliktov, ki so razgalili pravo naravo naših odnosov. V tej izpovedi se sprašujem, kje se konča hvaležnost in začne sebičnost ter kaj v resnici pomeni družina.
Na dan moje poroke z Gabrom njegovih staršev ni bilo. Leta kasneje se sprašujem, ali lahko zacelimo rane, ki jih je povzročil ponos in bolečina. Zgodba o družinskih razkolih, tišini in iskanju sprave v sodobni Sloveniji.
Med napetim nedeljskim kosilom pri tašči sem slišala besede, ki so me prisilile, da izberem med zvestobo možu in zaščito svojih otrok. Od tistega trenutka naprej se je vse spremenilo, v meni pa še vedno odmeva vprašanje, ali sem ravnala prav. To je zgodba o družinskih ranah, ki v Sloveniji pogosto ostanejo skrite za zaprtimi vrati.
Moje ime je Milena Petrovič in to je zgodba o tem, kako lahko razkošno darilo razkrije vse razpoke v družini. Na svoj šestdeseti rojstni dan sem, obdana z otroki, vnuki in možem, slišala besede, ki so mi za vedno spremenile pogled na lastno družino. To je zgodba o ljubezni, razočaranju in pogumu, da se soočiš z resnico doma.
Sem Marija, gospodinja iz Kamnika, in moj svet se je sesul, ko sem po naključju odkrila, da moj mož Peter že leta skriva skrivno hranilno knjižico. Kar se je začelo kot nedolžno iskanje davčne številke, se je prelevilo v vihar nezaupanja, bolečih pogovorov in razkritij, ki so pretresla temelje naše družine. Zdaj se sprašujem, ali je ljubezen res dovolj, da zaceli tako globoke rane.
Nekega popoldneva sva z ženo sedela v temi, ko so na vrata potrkali najini vnuki in hči. Srce mi je razbijalo, ko sem se spraševal, ali imam pravico reči ne. Ta zgodba je moj boj med dolžnostjo in željo po miru, prepletena z občutki krivde, utrujenosti in tihim hrepenenjem po svobodi.
Na drugi rojstni dan moje hčerke je moja bivša tašča, gospa Marija, izrazila željo, da bi jo obiskala. Moj bivši mož, Andrej, je na ta dan popolnoma pozabil, a jaz sem Mariji dovolila priti. Dogodki tistega dne so me prisilili, da sem se vprašala, ali je zvestoba sebi in svojemu otroku pomembnejša od družinskih vezi.
Moje življenje se je ob rojstvu sina obrnilo na glavo, ko mi je tašča ukazala, naj se preselim k njej. Vsak dan sem se borila s strahom, da izgubljam sebe in svojo novo družino, medtem ko sem skušala zaščititi svojega otroka in zakon pred njenim vmešavanjem. V tej zgodbi iščem svoj glas in pogum, da postavim meje, ki jih v Sloveniji pogosto spregledamo.
Vsak mesec sprejemam denar od svoje hčere Tine, čeprav mi srce razjeda krivda, ker njen mož Peter o tem ne sme izvedeti. Že leta živim v senci te skrivnosti, ki načenja moj odnos z možem in vnuki. Vprašujem se, ali je prav, da sodelujem v tej laži, ali pa le poglabljam razkol v naši družini.
Moje ime je Julija. Nekega popoldneva me je tašča prisilila, da izberem med lastno srečo in družinskim mirom. To je zgodba o tem, kako sem se skozi solze in prepire naučila postaviti zase, čeprav so vsi pričakovali, da se bom žrtvovala.
V petek sem prvič prosila svojo taščo, gospo Marto, naj pazi na najina otroka. Njen hladen odgovor je razkril stare zamere in me prisilil, da se soočim z resnico o možu Roku in njegovi navezanosti na mamo. To je zgodba o razočaranju, pogumu in o tem, kako lahko družinske vezi postanejo breme – ali rešitev.
Vse se je začelo z nedolžno prošnjo mojega brata Marka, naj za nekaj mesecev prepišem njegovo Škodo Octavio nase. Nisem si predstavljal, da bo ta majhna usluga sprožila verižno reakcijo družinskih prepirov, dolgov in grenkobe, ki me še danes preganja. Danes se sprašujem, ali je res vredno pomagati družini za vsako ceno.
