Tistega mrzlega novembrskega večera sem, jaz, Marjeta, po naporni izmeni v bolnišnici vozila domov, ne sluteč, da se je življenje mojega sina Nejca ravno takrat za vedno spremenilo. Ko sem se peljala mimo policijske zapore, nisem vedela, da se tam odvija najhujša nočna mora vsake matere. To je zgodba o bolečini, krivdi in vprašanjih, ki nikoli ne bodo dobila odgovora.
Moje ime je Tjaša in nikoli ne bom pozabila zadnjega pogleda, ki sem ga izmenjala z bratom Nejcem na bregu Save. Tistega dne se je nedolžna otroška igra sprevrgla v tragedijo, ki je za vedno zaznamovala našo družino. Ta zgodba je moj poskus, da najdem smisel v bolečini in z vami delim tisto, kar me še vedno preganja – Nejčeve zadnje besede.
Nisem si mislila, da bom kdaj stala ob postelji svojega otroka in se poslavljala. V enem samem večeru se je moj svet sesul, ko je najin sinček nenadoma zbolel in ga ni bilo več mogoče rešiti. Zgodba o bolečini, krivdi in iskanju smisla v svetu, kjer nič več ni tako, kot je bilo.
