Nikoli si nisem mislila, da bom pri petinšestdesetih letih postala mama, še manj pa, da bo to zgodba, ki bo pretresla celo sosesko. Nekega deževnega večera mi je soseda pustila svojega sina pred vrati in izginila brez sledu. Ta trenutek je za vedno spremenil moje življenje in odprl vrata številnim otrokom, ki so potrebovali dom.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je oče umrl in je mama začela deliti dediščino. Njene odločitve so razdelile našo družino, vnuki so postali tujci med seboj. V tej zgodbi razkrivam bolečino, zamere in vprašanja, ki še vedno nimajo odgovora.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem morala izpustiti roko svoje dveletne hčerke Eme. V bolniški sobi UKC Ljubljana, obdana z nežnimi glasovi medicinskih sester, sem se soočila z najtežjo odločitvijo v življenju – podariti Emičine organe drugim otrokom. Ta zgodba je o bolečini, ljubezni in pogumu, za katerega nisem vedela, da ga premorem.
Prodali so me kot žival, ker so verjeli, da sem neplodna. V treh dneh med slovenskimi gorami je človek, ki so ga vsi imeli za čudaka, razkril najbolj kruto laž in mi vrnil dostojanstvo. To je zgodba o moji bolečini, upanju in resnici, ki je nihče ni hotel videti.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se znašla v vrtincu priprav na moževo rojstnodnevno kosilo za njegovo družino, kjer sem se borila z lastnimi pričakovanji, družinskimi napetostmi in željo, da bi bila popolna gospodinja. Medtem ko sem se trudila ugajati vsem, sem skoraj pozabila nase in na to, kaj praznovanje sploh pomeni. Na koncu sem spoznala, da je sreča v preprostosti in iskrenosti, ne v popolnosti.
V trenutku slabosti sem zapustil ženo in sina zaradi druge ženske, prepričan, da sledim svojemu srcu. Zdaj, ko sedim sam v praznem stanovanju, me razjedajo obžalovanje, krivda in bolečina, ki sem jo povzročil najbližjim. Vsak dan se sprašujem, ali si zaslužim odpuščanje in ali bom kdaj lahko popravil, kar sem uničil.
V tej zgodbi sem jaz, Marija, upokojena učiteljica iz Kamnika, ki se bori z občutkom nemoči in skrbi za vnukinjo, saj moja snaha Nina vedno bolj tone v svet telefonov in družbenih omrežij. Moja želja je, da bi našla način, kako ji nežno povedati, da je njena hči potrebuje bolj kot kdajkoli prej, a se bojim, da bom izgubila stik z družino. Zgodba razkriva notranje boje, družinske konflikte in iskanje prave besede v času, ko nas tehnologija vse bolj oddaljuje.
Moje ime je Tina in kot samohranilka v Ljubljani sem bila tik pred tem, da izgubim vse zaradi prevare pri nakupu stanovanja. V trenutku, ko sem morala nakazati vse svoje prihranke, je moja hči Neža s svojim strahom in intuicijo razkrila resnico, ki je sama nisem hotela videti. Ta zgodba govori o boju za dom, zaupanju v lastne otroke in o tem, kako nas ljubezen lahko reši najtežjih odločitev.
Vse se je začelo z enim samim pogovorom s taščo, ki je obrnil moje življenje na glavo. Morala sem se soočiti s svojimi šibkostmi, pričakovanji bližnjih in se naučiti reči ‚ne‘. To je zgodba o bolečini, odpuščanju in moči, ki jo daje ljubezen.
Sem Emilia. Ko me je mož zapustil z najinim sinom v razpadajoči hiši, sem prvič v življenju morala izbrati med strahom in svobodo. Ta odločitev me je spremenila za vedno.
V trenutku, ko sem slišala, da je mama moje žene, Marija, pristala v bolnišnici zaradi bolečin v prsih, se mi je svet obrnil na glavo. V naši družini so se začele razkrivati stare zamere, neizrečene besede in skrite bolečine. Tašča se je vrnila domov z zlomljenim srcem – ne le zaradi bolezni, temveč zaradi resnice, ki je razklala našo družino.
Leta sem skrbela za svojega bolnega dedka, medtem ko so drugi iz družine prihajali le ob praznikih. Po njegovi smrti sem izvedela za oporoko, ki mi je obrnila življenje na glavo in me postavila nasproti lastni družini. To je moja zgodba o razočaranju, izdaji in večnem vprašanju – ali se splača biti dober?
