Moje ime je Rok in to je zgodba o tem, kako sem zaradi ljubezni do Maje, ženske, ki ni ustrezala družbenim predstavam o lepoti, izgubil prijatelje, skoraj družino, a našel pravo srečo. Najina borba proti predsodkom je dosegla vrhunec na najini poroki, rojstvo najine hčerke Lare pa je vsem pokazalo, da prava ljubezen ne pozna meja. Še danes se sprašujem: koliko nas še vedno živi v strahu pred mnenjem drugih, namesto da bi sledili svojemu srcu?
Sem Ana in že od otroštva živim v senci dolgov svoje mame. Vsak dan se borim z občutkom krivde, družinskimi spori in večnim vprašanjem, kje se konča lojalnost in začne moja svoboda. To je zgodba o tem, kako lahko tuje odločitve zaznamujejo naše življenje, a tudi o pogumu, da poiščemo svojo pot.
Vse se je začelo z eno samo, navidez nedolžno opazko mojega moža. Odločila sem se, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja skrb za družino, ki jo je tako zlahka podcenjeval. Ta odločitev je spremenila najin odnos in mene samo.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko se je mama preselila k meni. Vsak dan je prežet z napetostjo, spomini iz otroštva in občutkom dolžnosti, ki me duši. Vprašanje, ali sem dovolj dober sin in ali bom kdaj našel svoj mir, me razjeda iz dneva v dan.
V tej zgodbi sem oče, ki je vse življenje garal in varčeval za svojo hčerko, Nino. Ko sem ji pomagal do stanovanja v Ljubljani, sem verjel, da bo družina vedno na prvem mestu. A ko sem sam ostal brez doma, sem spoznal, kako krhke so vezi in kako težko je sprejeti, da te lastna kri lahko odrine.
Vse življenje sem verjela, da z možem, Andrejem, nimava skrivnosti. Nekega večera pa sem po naključju odkrila, da že mesece pošilja denar svoji bivši ženi, brez da bi mi karkoli povedal. Ta izdaja me je prisilila, da sem se soočila z vprašanji zaupanja, zvestobe in meja v najinem zakonu.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je oče umrl in je mama razdelila svoje prihranke med mano in bratom. V bolečini izgube sem skrivala svojo nosečnost, prežeta z občutki krivde in strahu. Zgodba razkriva, kako nas lahko neizrečene besede in družinske skrivnosti zaznamujejo za vedno.
V tej zgodbi opisujem, kako sem kot mama dveh odraslih otrok doživela bolečino zanemarjanja in osamljenosti. Po letih žrtvovanja za družino sem bila prisiljena postaviti ultimat: ali mi pomagajo, ali pa prodam vse in grem v dom za ostarele. Zgodba razkriva notranje boje, družinske konflikte in vprašanje, kaj pomeni biti starš v sodobni Sloveniji.
Nekega večera je moj mož, Marko, domov pripeljal sedemletnega dečka, ki ga nisem poznala. Nenadoma sem se morala soočiti z resnico o njegovi preteklosti in lastnimi občutki izdaje. Ta zgodba je iskren vpogled v bolečino, družinske skrivnosti in težke odločitve, ki za vedno spremenijo življenje.
Vse se je začelo z maminim pismom, v katerem me je prosila za preživnino. Morala sem se soočiti z bolečimi spomini, občutkom krivde in vprašanjem, ali ji dolgujem več, kot zahteva zakon. To je zgodba o bolečini, iskanju sebe in boju za svojo srečo.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se kot mati soočila z nenavadno reakcijo svojega sina Nejca, ki se je na resno družinsko krizo odzval s smehom in šalami. Skozi napete pogovore, notranje dvome in družinske konflikte sem iskala razloge za njegovo vedenje ter se spraševala, ali sem kot mama naredila dovolj. Zgodba odpira vprašanja o čustveni pismenosti, generacijskih razlikah in tihem trpljenju mladih.
Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj mož Peter odšel in me pustil samo z otrokoma v stari, razpadajoči hiši na koncu vasi. Bojevala sem se z občutki krivde, strahu in brezupa, a sem morala najti moč zaradi svojih otrok. To je zgodba o iskanju novega začetka, kjer pa smo namesto sreče našli le nove preizkušnje.
