dom za starejše – Blogsnet

Ko sta me otroka skupaj z mojo mamo odpeljala v dom, sem prvič v življenju dojela, da sem jima postala odveč

Še zdaj slišim, kako je sin v hodniku tiho rekel sestri, da doma zame in za mojo mamo preprosto ni več prostora. Po možganski anevrizmi sem se komaj učila znova držati skodelico, moja stara mama pa ni več zmogla sama niti do kopalnice, in naenkrat sva postali problem, ki ga je bilo treba organizirati. Najbolj me ne boli bolezen, ampak to, da sem celo življenje gradila dom za svoja otroka, potem pa so mene in mojo mamo odložili drugam.

družina

Mati je ljubljansko stanovanje pustila samo mojemu bratu, jaz pa sem po letih skrbi zanjo ostal praznih rok

Še danes slišim bratov zlomljen glas na hodniku, ko sva po mamini smrti odprla njeno oporoko in je stanovanje v Ljubljani pripadlo samo njemu. Jaz sem bil tisti, ki sem jo vozil k zdravnikom, ji nosil vrečke iz trgovine in sedel ob njeni postelji v domu, zato me je ta odločitev zlomila bolj, kot znam povedati. Sčasoma sva se zaradi otrok in ene njegove nepričakovane poteze vendarle začela vračati drug k drugemu, ampak brazgotina je ostala.

bolečine in izključitev

Ko postanimo nepotrebni v očeh lastnih otrok

Ko postaneš breme, se hitro spomniš, kako zapleteno je tvoje življenje in kako malo prostora imaš v stanovanju. Ali je zares pragmatizem, ko otroke, za katere si žrtvovala vse, zdaj odpraviš v dom, ker ti ne primajo več v urnik?