Že dvanajst let sem ujeta v zakonu z Markom, kjer so denar, status in pričakovanja edina valuta. V tej zlati kletki sem izgubila sebe, svojo samozavest in sanje. Danes, ko se dušim v tej praznini, se sprašujem, ali imam še moč, da najdem pot do svobode in lastne vrednosti.
Sem Zala in nikoli si nisem mislila, da bom morala pred lastno taščo braniti svoj dom. Njena obsedenost s kontrolo in denarjem je skoraj uničila mojo družino, dokler nisem zbrala poguma in postavila meje. To je zgodba o bolečini, strahu in upanju, da lahko tudi v Sloveniji rečemo ‚dovolj‘ – tudi, če gre za lastno družino.
Moja zgodba se začne z napetim pogovorom v dnevni sobi, kjer sem s partnerjem prosila njegove starše za pomoč pri nakupu prvega stanovanja. Njuna zavrnitev je razkrila globoke razpoke v naši družini in me prisilila, da se vprašam, kaj pomeni družina in kakšno vlogo imajo stari starši v življenju svojih vnukov. Še danes me preganja občutek izdaje in dvom, ali je denar res pomembnejši od ljubezni.
Moje ime je Maja Novak in življenje se mi je obrnilo na glavo, ko so nam ponudili bajno vsoto za našo kmetijo na robu slovenskega podeželja. Družina se je razklala med pohlepom in tradicijo, jaz pa sem morala izbrati med srcem in razumom. To je zgodba o izgubi, ljubezni in tem, kaj ostane, ko izginejo vsi zunanji blišč in obljube.
Nekega večera sem odkril, da je moja osemletna hči, Tjaša, zapravila 3000 evrov za spletne igre. Ta dogodek me je prisilil, da sem se soočil ne le z banko in prazno denarnico, ampak tudi s svojimi napakami kot oče. V tej zgodbi razmišljam o zaupanju, krivdi in tem, kako težko je včasih biti dober starš.
V trenutku, ko je mama rekla, naj se z bratom sama dogovoriva glede denarja za njegov avto, se mi je svet obrnil na glavo. Tri leta kasneje, z otrokom v naročju in partnerjem ob sebi, še vedno čutim posledice tistega dne. Zdaj se borim ne le za pravičnost, ampak tudi za razumevanje in mir v naši družini.
