Ime mi je David. Po šestih mesecih dela v Nemčiji sem se vrnil domov v upanju, da bom s prihranki izboljšal življenje svoje družine, a sem namesto tega našel razbito zaupanje in prazno denarnico. Zdaj se sprašujem, ali sem res edini, ki mora nositi breme odgovornosti, ali pa bi morala tudi žena prevzeti svoj del.
Moje življenje se je ustavilo tistega ponedeljka, ko je Matej odšel delat v Avstrijo in izginil brez sledu. Leto dni sem živela v negotovosti, obupu in jezi, dokler ni nenadoma stal pred vrati in rekel: ‚Oprosti, ampak moraš me poslušati.‘ Zdaj se sprašujem, ali lahko resnično odpustim in začnem znova.
Moje ime je Marija. Leta sem delala v Avstriji kot čistilka, da bi svojim trem otrokom in možu v Sloveniji omogočila boljše življenje. Ko sem se po dolgih mesecih vrnila domov, sem po naključju izvedela, da me mož vara, otroci pa so to vedeli in molčali – ta izdaja me je zlomila in prisilila, da sem na novo premislila, kaj pomeni biti mati in ženska v današnji Sloveniji.
Ko sem bila stara 42 let, sem morala zaradi dolgov in brezizhodnosti zapustiti svojo dvanajstletno hčerko Evo in oditi delat v Avstrijo. Danes, ko je stara 30 let, mi ne more odpustiti, da sem jo pustila samo v najtežjih letih. V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, krivdo in upanje, da bova nekoč našli pot nazaj druga k drugi.
