Ko me je mama vrgla iz hiše, sem verjela, da sem res jaz problem – šele pri moževi družini sem prvič izvedela, kako je videti dom

Še danes slišim mamin glas, ko mi je pri devetnajstih rekla, naj spakiram in grem, če mi doma kaj ne paše. Leta sem živela z občutkom, da sem premalo dobra in da je z mano nekaj narobe, medtem ko je bil moj brat vedno tisti, ki mu je bilo vse odpuščeno. Ko sem končno našla človeka in družino, ki me je sprejela brez pogojev, se je mama vrnila – in prvič v življenju sem morala izbrati sebe.

V senci materine sence: Ko sem prvič rekla NE

Sem Jana, najmlajša izmed štirih otrok, vedno tista, ki so jo v naši družini jemali za samoumevno. Ko je mama zbolela, so vsi bratje in sestra pričakovali, da bom jaz prevzela skrb zanjo, čeprav sem bila leta njihova tarča posmeha in brezbrižnosti. Prvič v življenju sem zbrala pogum in se postavila zase – in to je spremenilo vse.