Moje ime je Stefan. Nikoli si nisem mislil, da bom moral izbirati med srcem in razumom, ko je v moje življenje vstopil otrok, ki ni bil moj. Ta zgodba je o tem, kako sem se boril z lastnimi predsodki, družinskimi pričakovanji in strahom pred tem, kaj pomeni biti oče nekomu, ki ni tvoj po krvi.
Vse se je začelo na rojstnodnevni zabavi, ko me je svakinja pred vsemi prisilila, naj pazim na njeno hčer. Ko sem ji prvič v življenju rekla ne, je izbruhnila in me ponižala pred celo družino. Zdaj se sprašujem, ali sem res jaz tista, ki je kriva, ali pa je čas, da postavim meje.
Nekega večera je Maja odšla in pustila mene ter najine tri otroke same. Od tistega trenutka sem moral postati vse: oče, mama, tolažnik, kuhar in steber družine. Vsak dan znova se borim, da jim dam najboljše, čeprav včasih dvomim, ali sem dovolj.
Nekega povsem običajnega dne sem v službi prejela darilo – arckremo, ki je sprožila plaz dogodkov, ki so razklali mojo družino. Zaradi tega na videz nedolžnega darila sem se morala soočiti z lastnimi strahovi, dvomi in dolgo zamolčanimi napetostmi z možem in taščo. Ta zgodba je za vedno spremenila moj pogled na odnose in pomen zaupanja.
Moje ime je Irena in sedim za starim kuhinjskim mizo v našem stanovanju v Šiški, kjer čakam mamo in brata Marka na pogovor o delitvi dediščine po očetovi smrti. Srce mi razbija, v glavi pa se mi vrtijo vprašanja, kako smo lahko dovolili, da denar in stanovanje raztrgata našo družino. Ta dan je poln napetosti, solz in odločitev, kjer se prepletajo ljubezen, pohlep in upanje, da bom ostala zvesta sebi.
Pred dvema letoma sem se poročila z ločenim moškim, prepričana, da bova skupaj ustvarila novo, srečno življenje. Zdaj pa se njegova odrasla hči želi preseliti k nama v najino majhno garsonjero in občutek imam, da se mi svet podira. Moram se odločiti, ali bom ostala in se borila za svoj prostor ali pa bom odšla in začela znova.
Sem Tina iz Domžal in moja družina se je sesula v trenutku, ko sem izvedela za moževo prevaro. Pišem o bolečini, jezi in boju za lastno vrednost, ko se svet podre in tisti, ki si jim najbolj zaupal, postanejo tujci. Sprašujem se, ali je sploh mogoče odpustiti, ko vse, kar si poznal, postane laž.
Moje ime je Ana in nikoli si nisem mislila, da bo denar raztrgal našo družino. Po smrti staršev sva se z bratom Markom zapletla v boleč spor glede dediščine, ki je razkril globoko zakopane zamere in resnične obraze najbližjih. Ta izkušnja me je prisilila, da sem se vprašala, kaj sploh pomeni biti družina.
V trenutku, ko je moj mož Aleš izgubil svojega brata, se je najina družina začela rušiti. Počutim se nevidno, kot da sem izgubila moža, čeprav je še vedno tukaj. Sprašujem se, ali sem sebična, ker si želim, da bi se vrnil k meni in najinim otrokom.
Letos sem se odločila, da ne bom več služkinja na moževi zabavi za rojstni dan. Postavila sem meje svoji tašči, ne da bi slutila, kakšen vihar bo to povzročilo. To je zgodba o solzah, prepirih in o tem, kako je en sam dan za vedno spremenil moje življenje.
Stara sem 45 let in sem si želela miru, a življenje mi je prineslo povsem drugačno pot. Moja hči se je s svojo majhno hčerko vrnila domov, kar je v naš dom prineslo napetosti, stare zamere in nove skrbi. To je zgodba o ljubezni, utrujenosti in vprašanjih, ki mi ne dajo spati.
Sem Martin. Na dan, ko naj bi domov pripeljal ženo Zuzano in najina novorojena dvojčka, sem v bolnišnični sobi našel le njen odhodni listek. Moja mama je s svojo vmešavanjem in nenehnim pritiskom razbila naše družinsko življenje. Zdaj se sprašujem, ali lahko še kaj popravim ali je vse za vedno izgubljeno.
