Pozno ponoči sem, prežet z nemirom, slišal jok pod starim mostom v Ljubljani. Moja radovednost in sočutje sta me vodila do odkritja, ki je razkrilo temne plati družinskih skrivnosti in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in svojih najbližjih. Zgodba o izgubi, odpuščanju in iskanju smisla v svetu, kjer ni vse tako, kot se zdi.
Moja hči mi je priznala, da se ob moževih starših počuti manjvredno, ker jim ne morem nuditi toliko kot oni. Njihovo bogastvo me vedno znova postavlja v senco, a ona ne vidi, da se vsak dan borim, da ji dam vsaj nekaj. Ta zgodba je o bolečini primerjav, tihem boju za dostojanstvo in vprašanju, ali je materinska ljubezen res dovolj.
Pri dvanajstih letih sem doživela razpad družine, ko sta se moja starša, Andrej in Marija, ločila v grenkem prepiru. Dvajset let kasneje sem se odločila odpustiti očetu, kar je med mano in mamo povzročilo novo bolečo razpoko. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj je odpuščanje lahko tako težko in zakaj nas preteklost še vedno drži v svojih krempljih.
