Že deset let živim v senci moževe mame, medtem ko skušam zaščititi najinega sina, Nejca, pred njeno hladnostjo in nenehnimi primerjavami. Moj mož, Matej, nikoli ni stopil na najino stran, jaz pa sem se vedno bolj počutila kot tujec v lastni družini. Nekega ledenega zimskega večera sem morala izbrati: bom še naprej tiho ali bom končno zaščitila sebe in sina.
Sem Milena, mama in babica, ki se zadnje leto počuti kot senca v življenju svojega sina Marka in njegove družine. Moja snaha Tanja me drži na distanci, Marko pa molči in se umika, medtem ko jaz iščem svoje mesto med njimi. To je zgodba o bolečini, dvomih, družinskih mejah in vprašanjih, ki mi ne dajo miru.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko je mama postavila svojo sestro predame. V tej zgodbi razkrivam bolečino, izdajo in iskanje lastne vrednosti v družini, kjer sem bila vedno na drugem mestu. Ali lahko kdaj odpustim in grem naprej?
Pozno ponoči sem, prežet z nemirom, slišal jok pod starim mostom v Ljubljani. Moja radovednost in sočutje sta me vodila do odkritja, ki je razkrilo temne plati družinskih skrivnosti in me prisililo, da se soočim z resnico o sebi in svojih najbližjih. Zgodba o izgubi, odpuščanju in iskanju smisla v svetu, kjer ni vse tako, kot se zdi.
Moja hči mi je priznala, da se ob moževih starših počuti manjvredno, ker jim ne morem nuditi toliko kot oni. Njihovo bogastvo me vedno znova postavlja v senco, a ona ne vidi, da se vsak dan borim, da ji dam vsaj nekaj. Ta zgodba je o bolečini primerjav, tihem boju za dostojanstvo in vprašanju, ali je materinska ljubezen res dovolj.
Pri dvanajstih letih sem doživela razpad družine, ko sta se moja starša, Andrej in Marija, ločila v grenkem prepiru. Dvajset let kasneje sem se odločila odpustiti očetu, kar je med mano in mamo povzročilo novo bolečo razpoko. Ta zgodba je moj poskus razumeti, zakaj je odpuščanje lahko tako težko in zakaj nas preteklost še vedno drži v svojih krempljih.
