Vse se je začelo z napetim kosilom pri moji bodoči tašči, kjer sem čutila, da nikoli ne bom dovolj dobra za njenega sina. Preko številnih nesporazumov in družinskih dram je najin odnos visel na nitki, a nas je bolezen v družini prisilila, da pozabimo na ponos in najdemo skupni jezik. Danes, ko skupaj nazdravljava, se sprašujem, kako malo je včasih potrebno, da se ljudje resnično razumejo.