Znašel sem se med ženo, ki je želela zaščititi najina otroka, in materjo, ki njunih alergij ni jemala resno. Dolgo sem skušal ohraniti mir, dokler zaradi mojega molka ni skoraj prišlo do tragedije. Šele ko smo skupaj prebrali navodila pediatrinje in stopili v kuhinjo, smo začeli popravljati načeto zaupanje.
Še danes me stisne v prsih, ko se spomnim dneva, ko sem v hladilniku pri mami našla skoraj ničesar, moja otroka pa sta mi tiho priznala, da sta pogosto lačna. Dolgo sem ji vsak mesec dajala denar, ker sem verjela, da jima bo kot babica dala toplino, varnost in normalen obrok, potem pa sem dojela, da je prihranke delala iz njunih ust. Ko sem ju vpisala v zasebno varstvo, se ni začela samo zamera med mano in mamo, ampak prava družinska vojna, ki še danes ni čisto končana.
Še danes slišim, kako je mama stala sredi naše kuhinje in zahtevala, da prodava hišo ali pa jo vzameva k sebi, kot da je to nekaj samoumevnega. Jaz sem razpadal med občutkom dolžnosti do nje in med pogledom na ženo ter otroka, ki sta v tej hiši prvič zares našla mir. Na koncu sva z ženo postavila mejo, ki je rešila naš dom, a je med mano in mamo pustila mraz, ki ga čutim še zdaj.
Kaj se zgodi, ko se staromodna disciplina sreča z modernim, popustljivim vzgojem? Boj med babico in neveko je eskaliral do točke, kjer so vnuki postali žrtve hladne vojne, a vprašanje ostaja, kje se konča razumevanje in začne kaos.