V tej zgodbi opisujem, kako sem po letih nesrečnega zakona zbrala pogum in zapustila moža, kljub temu da sem s tem izgubila zaupanje svojih otrok. Preplavljajo me občutki krivde, osamljenosti in dvoma, a iščem moč za nov začetek. Sprašujem se, ali sem ravnala prav ali pa sem sebično izbrala svojo srečo.
Moja mama mi noče izročiti stanovanja, ki mi ga je zapustila babica. Ujeta sem med bolečino izgube in družinskim konfliktom, ki razjeda naš odnos. Vsak dan se sprašujem, ali je vredno vztrajati ali naj popustim zaradi miru v družini.
Sem Marija, mati dveh sinov in žena, ki je odšla v Avstrijo, da bi svoji družini omogočila boljše življenje. Po naključju sem odkrila moževo prevaro in zaroto molka svojih otrok. To je zgodba o bolečini, razočaranju in večnem vprašanju, ali lahko še kdaj zaupam svojim najbližjim.
Moj sin, Matej, mi je nekega večera hladno rekel, da moram spati v kleti naše hiše, ker on in njegova družina potrebujejo več prostora. Leta sem prenašala, da so me izkoriščali in potiskali na rob, dokler mi hči Petra ni pomagala najti poguma, da se postavim zase. To je zgodba o tem, kako se lahko mati počuti izrinjeno iz lastnega doma – in ali obstaja pot iz takšnega ponižanja.
Moje ime je Marjeta in po letih borbe z neplodnostjo sem končno postala mama. A telefonski klic iz ljubljanske porodnišnice mi je v trenutku uničil vse sanje in postavil na preizkušnjo najin zakon z možem Andrejem. To je zgodba o bolečini, izgubi in pogumu, da se soočim z resnico.
Moja zgodba se začne z napetim pogovorom v dnevni sobi, kjer sem s partnerjem prosila njegove starše za pomoč pri nakupu prvega stanovanja. Njuna zavrnitev je razkrila globoke razpoke v naši družini in me prisilila, da se vprašam, kaj pomeni družina in kakšno vlogo imajo stari starši v življenju svojih vnukov. Še danes me preganja občutek izdaje in dvom, ali je denar res pomembnejši od ljubezni.
Od nekdaj sem hrepenela po topli družini, a ko sem se poročila z Matejem, je njegova mama postala senca, ki je prežemala vsak kotiček najinega življenja. Njene zahteve, vmešavanje in nenehno kritiziranje so naju pripeljali do roba, kjer sva morala zamenjati celo ključavnico na vratih, da bi si izborila mir. Zdaj, ko sedim v tišini najinega stanovanja, se sprašujem, ali bi lahko bilo drugače in ali sploh še verjamem v družino.
Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj sin Blaž oznanil, da se s svojo družino vrača v našo hišo. Prostor, ki sem ga gradila z možem Janezom, je postal pretesen za vse naše zamolčane zamere in neizrečena pričakovanja. Zdaj se sprašujem, ali bomo še kdaj našli pot drug do drugega ali pa smo za vedno izgubili tisto, kar smo imenovali dom.
Nekega mrzlega zimskega večera sem na pragu našla dojenčka in ga vzela za svojega. Leta sem skrivala resnico pred sinom in okolico, ujeta med ljubeznijo in strahom pred obsodbo. Ko je odrasel in začel iskati svoje korenine, so se razkrile stare rane in vprašanja, ki še danes odmevajo v meni.
Na dan svoje poroke sem se znašla v vrtincu dvomov, strahov in družinskih konfliktov, ki so grozili, da bodo uničili najlepši dan mojega življenja. Skozi solze, molitev in iskrene pogovore sem odkrila moč vere in ljubezni, ki sta mi pomagala najti mir v srcu. Ta zgodba je moj iskren zapis o tem, kako sem na najpomembnejši dan našla vero vase, v ljubezen in v prihodnost.
V trenutku, ko je mož predlagal, da se njegova mama preseli k nama, se je moj svet obrnil na glavo. Medtem ko sem se trudila razumeti njegovo stisko, sem se hkrati borila s svojimi strahovi in občutkom izgube doma. Zdaj stojim na razpotju – ali naj popustim in izgubim sebe ali vztrajam in morda izgubim vse.
Sem Ivana, najstarejša hči v družini iz Celja. Leta sem bila steber naše družine, medtem ko sta mama in sestra izbirali lažje poti in se izogibali odgovornostim. Zdaj, ko imam priložnost za lastno srečo, se sprašujem, ali si jo sploh smem dovoliti.
