V življenju sem vedno verjela, da sem dobra mama in babica. A tisti večer, ko sem svojega vnuka Nejca izročila sinu Marku, se je vse spremenilo. Danes se sprašujem, ali lahko ljubezen resnično popravi vse napake, ki jih naredimo v družini.
Po smrti babice je mama postala pretirano zaščitniška do moje mlajše sestre in njenega moža, kar je začelo razdirati našo družino. Kot najstarejša hči sem se morala odločiti, ali bom ostala tiho ali pa bom tvegala vse in se postavila proti mami, da rešim našo družino. To je zgodba o tem, kako lahko ljubezen postane zanka in kako težko je pretrgati vezi, ki nas dušijo.
Moje ime je Maja Novak in življenje se mi je obrnilo na glavo, ko so nam ponudili bajno vsoto za našo kmetijo na robu slovenskega podeželja. Družina se je razklala med pohlepom in tradicijo, jaz pa sem morala izbrati med srcem in razumom. To je zgodba o izgubi, ljubezni in tem, kaj ostane, ko izginejo vsi zunanji blišč in obljube.
V trenutku, ko je Barbara podarila avto mojemu možu Aleksandru, sem vedela, da se bo nekaj spremenilo. Pogoj, da ga jaz ne smem voziti, me je prizadel globlje, kot sem si želela priznati. Ta zgodba je o tem, kako lahko ena odločitev razkrije stare zamere, družinske konflikte in vprašanje, komu v resnici pripadam.
Moje ime je Katarina in to je zgodba o tem, kako sem izgubila vse, kar sem mislila, da je moja družina, ter se med solzami in pogumom znova našla. Šestnajst let sem živela v tujini, daleč od sina in moža, ki sem ju ljubila, le da bi odkrila, da so mojo odsotnost zapolnile laži in izdaje. Prav največja bolečina pa me je naučila, kdo v resnici sem.
Na božični večer sem spoznala, da mama vedno izbere mojo sestro, tudi če pri tem trpijo moji otroci. V tistem trenutku se je v meni nekaj zlomilo. Še danes ne vem, ali naj še poskušam popraviti ta odnos ali naj ga pustim za sabo.
Od trenutka, ko sem odprla hladilnik in zagledala praznino, sem vedela, da nekaj v naši družini ni prav. Moj sin Dario, star 32 let, še vedno živi doma, dela na daljavo in se izogiba svetu. Vsak dan se sprašujem, ali sem kot mama kje zgrešila in ali bo našel svojo pot, medtem ko se naše družinsko življenje vse bolj zapleta.
Že kot deklica sem sanjala o velikem, srečnem družinskem življenju. Ko sva se z možem preselila v babičino hišo, je mama postavila ultimat, ki je razbil moj svet in me prisilil v najtežjo odločitev doslej. Moja zgodba je polna bolečine, upanja in vprašanja, ali je prav slediti srcu ali ugoditi pričakovanjem družine.
V trenutku, ko sem slišala, kako je Marko zamahnil z roko in rekel, da je priprava večerje nekaj povsem preprostega, se mi je v prsih nabralo toliko neizrečenih besed, da sem vedela: tokrat ne bom več tiho. V tej zgodbi opisujem, kako sem se odločila, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja nevidna skrb za družino in dom. Morda bo kdo v moji zgodbi prepoznal tudi svojo tiho bitko.
V trenutku, ko sem v rokah držala svojo novorojenko, sem spoznala, da se je moje življenje za vedno spremenilo. A namesto topline in podpore sem se znašla v primežu očetove sebičnosti, saj je pričakoval, da bom jaz skrbela zanj – čeprav sem bila sama na porodniški in brez rednega dohodka. Ta zgodba je moj krik po razumevanju in iskanje poguma, da postavim meje, ki jih nikoli nisem znala.
Moje ime je Maja Kovač in to je zgodba o tem, kako sem izgubila svojo najboljšo prijateljico Ano zaradi družinskega nasilja, a sem jo po letih molka in bolečine znova našla ter ji pomagala, da se postavi zase. V vsakdanjih prizorih iz ljubljanskih avtobusov, tržnice in majhnih stanovanj sem se soočila z lastnimi strahovi, krivdo in vprašanjem: ali lahko sploh koga rešiš, če sam ne želi biti rešen? Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje se konča odgovornost prijatelja in kje se začne odgovornost družine ter družbe.
Nenadna smrt staršev me je pahnila v vrtinec družinskih sporov in boja za dediščino. Medtem ko sem se borila za našo hišo na robu Dolenjske, sem odkrivala grenko resnico o pohlepu in izdaji najbližjih. Zgodba o tem, kaj v resnici pomeni dom in ali je vredno žrtvovati mir zaradi pravice.
