Dolga leta sem vsak mesec izročala svojo plačo možu, prepričana, da je to dokaz ljubezni in zaupanja. Šele ko sem začela izgubljati sebe, sem dojela, da sem ujeta v krog nadzora in strahu. To je zgodba o moji poti iz sence v svetlobo, o boju za svojo svobodo in dostojanstvo.
Moj prihod domov iz porodnišnice s hčerko je bil daleč od sanjskega. Namesto topline in pripravljenega doma me je pričakal kaos, praznina in občutek popolne nemoči. Ta zgodba je moj krik – za vse ženske, ki so se znašle ujete med pričakovanji in kruto resničnostjo.
V tej zgodbi opisujem, kako sem po letih nesrečnega zakona zbrala pogum in zapustila moža, kljub temu da sem s tem izgubila zaupanje svojih otrok. Preplavljajo me občutki krivde, osamljenosti in dvoma, a iščem moč za nov začetek. Sprašujem se, ali sem ravnala prav ali pa sem sebično izbrala svojo srečo.
V eni sami noči sem zbrala pogum, spakirala kovček in z otrokoma pobegnila od moža, ki je uničil vse, kar sem imela rada. Leta sem se borila s pomanjkanjem, osamljenostjo in nerazumevanjem lastne družine. Danes vem, da se lahko človek pobere tudi iz najglobljega dna – a ali ima vsaka ženska to moč?
Sem Ana in moj svet se je obrnil na glavo, ko se je moja tašča, gospa Marija, preselila k nam. Vsak dan sem razpeta med občutkom dolžnosti do družine in lastno potrebo po svobodi, medtem ko se moj zakon z Matjažem vse bolj krha. To je zgodba o mojem tihom boju, žrtvah in vprašanjih, ki jih nosi mnogo žensk v Sloveniji, a jih redko izrečejo na glas.
Vsak vikend se moj dom spremeni v prizorišče nevidnega boja med mano in pričakovanji moževe družine. Medtem ko pomivam posodo in brišem tla, se počutim kot služkinja, moj mož Ivan pa mojega trpljenja sploh ne opazi. Sprašujem se, ali bom kdaj zbrala pogum, da povem dovolj in si povrnem svojo srečo.
Sem Zuzana in že deset let vsak dan kuham na novo, ker moj mož Peter ne prenese ostankov. Včasih se vprašam, ali je to res ljubezen ali sem se popolnoma izgubila v žrtvovanju. Moja zgodba je zgodba mnogih slovenskih gospodinj, ki se sprašujejo, kje je meja med skrbjo in izgubo sebe.
Vse se je začelo s telefonskim klicem, ki mi je razbil iluzijo o srečni družini. Med neprespanimi nočmi, kupi računov in moževimi zahtevami sem se borila za svojo vrednost. To je zgodba o izdaji, nevidnem bremenu materinstva in vprašanjih, ki ostanejo, ko zmanjka solz.
V trenutku, ko sta bila Miha in njegova mama na tržnici, sem v tišini spakirala svoje stvari. Moja zgodba razkriva, kako me je pritisk družinskih pričakovanj dušil in zakaj nisem več mogla živeti po pravilih drugih. Tisti dan sem sprejela odločitev, ki mi je za vedno spremenila življenje.
Moje ime je Petra in ujeta sem med zahtevami službe ter materinstva, brez podpore lastne mame. Vsak dan znova se borim z občutki krivde, izčrpanosti in dvomom, ali sem lahko dobra mama in hči hkrati. Moja zgodba je iskren vpogled v notranje boje, ki jih doživlja mnogo slovenskih žensk.
Sem Mateja, mati samohranilka iz Maribora. Moja zgodba je prepletena z boja s predsodki, revščino in lastno družino, ki mi je obrnila hrbet. Kljub vsemu sem našla moč, da sem se postavila na noge in svoji hčerki pokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih splača verjeti vase.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem v tujini izvedela, da me mož vara, sinova pa sta mi to prikrivala. Vsa leta sem žrtvovala svojo bližino za boljše življenje družine, a zdaj se sprašujem, ali je bila ta žrtev sploh vredna. Moja zgodba je glas vseh žensk, ki so morale izbirati med kruhom in toplino doma.
