Nekega popoldneva, ko je mož prišel domov prej kot običajno, sem obstala v dnevni sobi, ujeta med željo po iskrenosti in strahom pred izgubo. Leta sem skrivala svojo bolezen, ker sem se bala, da bo ljubezen izginila, če bo izvedel resnico. Zdaj, ko so brazgotine na mojih rokah razkrite, se sprašujem, ali je bila tišina res lažja pot.
Sem Milica Novak in moja zgodba je zgodba o materinski ljubezni, ki se je morala postaviti po robu medicinskim napovedim in družinskim pritiskom. Ko so mi zdravniki povedali, da moje srce ne bo zdržalo nosečnosti s trojčki, so mi predlagali, naj se odrečem enemu otroku. A kako naj mati izbere med svojimi otroki?
V trenutku, ko sem kot nekdanja balerina doživela možgansko kap in obležala v bolniški postelji, se mi je svet sesul. Preko bolečine, družinskih zamer in strahu pred prihodnostjo sem se naučila, kaj pomeni odpustiti in znova zaupati. To je zgodba o tem, kako se življenje lahko v trenutku spremeni, a tudi o tem, kako iz teme lahko zraste nov, nežnejši ples.
Moje ime je Irena in nikoli si nisem mislila, da bo en otroški pogled obrnil moje življenje na glavo. Ko sem kot medicinska sestra v UKC Ljubljana sprejela odločitev, da podarim ledvico malemu Tinetu, si nisem predstavljala, kako globoko bo to poseglo vame, v njegovo družino in v našo skupnost. Ta zgodba je o pogumu, bolečini, upanju in vprašanjih, ki ostanejo, ko se bolnišnična vrata zaprejo.
