Vse odkar sem postala vdova, sem se spopadala z občutkom, da sem odveč – otroka imata svoja življenja, prijateljice so se razselile ali odšle. Potem sem na mrzel večer sredi Ljubljane na stopnišču našla psa, ki je krvavel iz šape, in nisem več mogla gledati stran. Zaradi njega sem sprejela tri odločitve, ki sem si jih dolgo prepovedovala: pustiti preteklost za sabo, poklicati sina, ki se mi je odtujil, in se prvič po letih postaviti zase.