To je bil tisti dan, ki mi je za vedno raztrgal srce – dan, ko sem v solzah morala reči zbogom svoji dveletni deklici, Maši. V bolniški sobi, obdana s sestrami, ki so ji nežno prepevale najljubšo uspavanko, sem se zlomila in sprejela odločitev, ki je zaznamovala naša življenja: dovoliti, da njeni organi pomagajo drugim otrokom živeti. V tej bolečini sem našla tudi žarek upanja, ki je osvetlil še tako temne kotičke moje duše.