Vse se je spremenilo tistega dne, ko je moj mož Peter odšel in me pustil samo z otrokoma v stari, razpadajoči hiši na koncu vasi. Bojevala sem se z občutki krivde, strahu in brezupa, a sem morala najti moč zaradi svojih otrok. To je zgodba o iskanju novega začetka, kjer pa smo namesto sreče našli le nove preizkušnje.
Po letih žrtvovanja za svojo družino sem si prvič v življenju dovolila vzeti teden dni samo zase. Namesto razumevanja in podpore sem doživela val očitkov, hladnih pogledov in tihe zamere, ki so me prisilili, da sem se vprašala, ali sem res sebična ali pa je družina pozabila, da sem tudi jaz človek. Ta zgodba je moj iskren poskus najti ravnovesje med ljubeznijo do sebe in dolžnostjo do drugih.
Moje ime je Ivana in nikoli ne bom pozabila dneva, ko mi je soseda pred Mercatorjem povedala, da babica že tri dni ni jedla. Ta trenutek je v meni sprožil plaz krivde, starih družinskih ran in vprašanj, ki jih nisem hotela slišati. To je zgodba o tem, kako sem med službo, družinskimi prepiri in lastnimi strahovi skušala rešiti, kar je še ostalo od naše družine.
Že leta z možem in sinom živimo v najemniškem stanovanju, sanjamo o svojem domu. Ko mi mama ponudi pomoč za nakup stanovanja, se mi zdi, da se nam bo življenje končno obrnilo na bolje. A mož želi denar nameniti svojemu bolnemu očetu – in znajdem se razpeta med dvema družinama, med upanjem in dolžnostjo.
Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem kot najstnica zanosila in me starši izgnali iz doma. Deset let kasneje, ko sem že zgradila svoje življenje in družino, so se starši vrnili v moje življenje, tokrat v stiski. Zgodba o bolečini, odpuščanju in iskanju lastne vrednosti v svetu, kjer te najbližji lahko najbolj prizadenejo.
V življenju sem vedno verjela, da sem dobra mama in babica. A tisti večer, ko sem svojega vnuka Nejca izročila sinu Marku, se je vse spremenilo. Danes se sprašujem, ali lahko ljubezen resnično popravi vse napake, ki jih naredimo v družini.
V trenutku, ko sem prvič slišala besede: ‚Ali sprejmeš mene in mojo preteklost ali pa greva vsak svojo pot?‘, sem začutila, kako se mi je svet zamajal pod nogami. Ljubezen do Marka je bila resnična, a njegova ločitev in otrok sta v moji družini sprožila vihar predsodkov in bolečine. Zgodba o tem, kako sem se borila med srcem in pričakovanji okolice, ter o tem, kaj pomeni resnično sprejeti nekoga – ali pa se odločiti zase.
Moje ime je Ana. V življenju sem vedno stala v senci svojega brata Leona, maminega zlatega sina. Ko mama zboli, se v meni prebudijo stari spomini, bolečina in vprašanje: ali sem res dolžna pozabiti vse krivice in biti tista, ki nosi breme skrbi?
V tej zgodbi se zaljubim v soseda iz drugega nadstropja, gospoda Mirana, ki je 62-letni vdovec. Najina čustva sprožijo družinske konflikte, sosedske govorice in notranje boje, saj se moram odločiti med srcem in pričakovanji okolice. Zgodba odpira vprašanja o starostnih razlikah, predsodkih in pogumu za srečo.
Na dan hčerine poroke sem v kopalnici odkrila resnico, ki mi je raztrgala srce. V trenutku sem se znašla pred izbiro: zaščititi svojo družino ali razkriti bolečo resnico. Zdaj se sprašujem, ali sem ravnala prav ali sem ji vzela možnost za srečo.
V tej zgodbi opisujem sobotno jutro, ko mi je v trgovini izginila denarnica. Dogodek je pretresel moje odnose z družino in prijatelji ter me prisilil, da se soočim s svojimi strahovi in nezaupanjem. Sprašujem se, ali bom še kdaj lahko zaupala ljudem okoli sebe.
Odkar je babica umrla, se z mamo ne moreva dogovoriti glede njenega stanovanja v Šiški. Vsak pogovor se sprevrže v prepir, jaz pa se počutim izdano in ujeta med ljubeznijo do družine ter lastnimi pravicami. Sprašujem se, ali lahko sploh še verjamem v družinsko povezanost, ko gre za dediščino.
