Moje ime je Maja in to je zgodba o meni in moji babici Mariji, ženski, ki me je vzgojila, ko sta me starša zapustila. Ko sem jo prosila, naj mi prepiše hišo, sem sprožila plaz starih zamer in družinskih konfliktov, ki so razgalili pravo naravo naših odnosov. V tej izpovedi se sprašujem, kje se konča hvaležnost in začne sebičnost ter kaj v resnici pomeni družina.
Na dan moje poroke z Gabrom njegovih staršev ni bilo. Leta kasneje se sprašujem, ali lahko zacelimo rane, ki jih je povzročil ponos in bolečina. Zgodba o družinskih razkolih, tišini in iskanju sprave v sodobni Sloveniji.
Poroka pri enaindvajsetih, rojstvo sina in občutek, da sem ujet v življenje, ki ga nisem izbral. Ko sem srečal Nino, se je vse spremenilo – zapustil sem ženo in sina, a me je kmalu začela razjedati krivda. Zdaj se sprašujem, ali je bila moja odločitev res vredna vsega, kar sem izgubil.
V trenutku, ko so me poklicali iz bolnišnice zaradi Marka, se mi je svet sesul. Leta sem si zatiskala oči pred njegovimi težavami, prepričana, da je le samostojen in zrel. Šele ob njegovem bolnišničnem ležišču sem spoznala, kako malo sem ga v resnici poznala – in kako zelo sem ga kot mati razočarala.
Nekega popoldneva sva z ženo sedela v temi, ko so na vrata potrkali najini vnuki in hči. Srce mi je razbijalo, ko sem se spraševal, ali imam pravico reči ne. Ta zgodba je moj boj med dolžnostjo in željo po miru, prepletena z občutki krivde, utrujenosti in tihim hrepenenjem po svobodi.
Vse se je začelo z enim pogovorom pri mizi, ki mi je obrnil življenje na glavo. Moj sin in njegova sveže poročena žena sta se odločila, da bosta kuhala vsak zase in kupila še eno hladilnik. Sprašujem se, ali gre res le za udobje ali pa je v ozadju nekaj veliko globljega.
Moje življenje se je ob rojstvu sina obrnilo na glavo, ko mi je tašča ukazala, naj se preselim k njej. Vsak dan sem se borila s strahom, da izgubljam sebe in svojo novo družino, medtem ko sem skušala zaščititi svojega otroka in zakon pred njenim vmešavanjem. V tej zgodbi iščem svoj glas in pogum, da postavim meje, ki jih v Sloveniji pogosto spregledamo.
Vsak mesec sprejemam denar od svoje hčere Tine, čeprav mi srce razjeda krivda, ker njen mož Peter o tem ne sme izvedeti. Že leta živim v senci te skrivnosti, ki načenja moj odnos z možem in vnuki. Vprašujem se, ali je prav, da sodelujem v tej laži, ali pa le poglabljam razkol v naši družini.
Na začetku jeseni sem v trenutku šibkosti zapravila celotno plačo za drag plašč. Ta odločitev je v našo družino prinesla napetost, sram in razpoke, ki jih še danes čutim. Zgodba o tem, kako lahko ena nepremišljena poteza razgali vse, kar smo skrivali pod površjem.
Vse se je začelo z nedolžno prošnjo mojega brata Marka, naj za nekaj mesecev prepišem njegovo Škodo Octavio nase. Nisem si predstavljal, da bo ta majhna usluga sprožila verižno reakcijo družinskih prepirov, dolgov in grenkobe, ki me še danes preganja. Danes se sprašujem, ali je res vredno pomagati družini za vsako ceno.
Petnajst let sem verjela, da imam srečen zakon z Markom, dokler nisem dojela, da v najinem odnosu nisva samo midva. Moja tašča, gospa Marija, je bila vedno prisotna kot senca, ki je tiho razjedala najino srečo. Ko sem končno spregledala, sem se morala odločiti: ali bom žrtvovala sebe za pričakovanja drugih ali bom končno zaživela po svoje.
Moje ime je Marija in danes pišem, ker me razjeda bolečina zaradi hčerinega odnosa do svojih otrok. Moja vnukinja Ana iz dneva v dan bledi, medtem ko njena mlajša sestra Eva uživa v materini naklonjenosti. Srce me boli, ko gledam, kako se družina lomi, in ne vem več, ali naj posežem vmes ali pustim, da življenje teče svojo pot.
