Odkar sem se preselila k Markovim staršem v Škofjo Loko, sem vsak dan bolj čutila, da izgubljam sebe. Moje sanje o toplem domu so se spremenile v boj za spoštovanje in iskanje svojega mesta v družini, kjer sem bila vedno le ‚ta druga‘. To je zgodba o osamljenosti, neizrečenih besedah in upanju, da bom nekoč spet našla svoj glas.
V trenutku, ko sem s tresočimi rokami zapirala vrata za sabo, sem vedela, da se moje življenje ne bo nikoli več vrnilo na stare tire. Mož in njegova mama sta bila odsotna, jaz pa sem v tišini stanovanja prvič po dolgih letih slišala svoje misli. To je zgodba o tem, kako sem zbrala pogum, da zapustim vse, kar sem poznala, in se podala na pot iskanja same sebe.
Moje ime je Marija in vsakič, ko pride moj zet Peter domov, moram izginiti iz njihovega stanovanja. Čeprav sem vse življenje pomagala svoji hčerki Tanji in bila ob vnukinji Lari, me zdaj zet ne želi več v bližini. Ta zgodba je o bolečini, ki jo občutiš, ko te lastna družina izrine iz svojega kroga, in o vprašanju, ali je ljubezen do vnukinje dovolj močna, da zdrži vse ovire.
V trenutku, ko je mama zbolela, sem vedela, da se bo moje življenje obrnilo na glavo. Medtem ko sem poskušala skrbeti za svojega sina in službo, je mamina prisotnost v mojem stanovanju prinesla napetosti, ki jih nisem pričakovala. Ta zgodba razkriva, kako težko je postaviti meje ljubljenim in kako nas družinske vezi lahko hkrati rešujejo in dušijo.
Moje ime je Tjaša in vse življenje sem opazovala, kako moja mama, Marjeta, živi nad svojimi zmožnostmi in se zanaša na pomoč drugih. Ko so ji vsi obrnili hrbet, so dolgovi postali del mojega vsakdana, čeprav jih nisem nikoli naredila sama. Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje se konča dolžnost otroka in začne pravica do lastnega življenja.
Moje ime je Lucija in v enem letu sem izgubila oba svoja sinova, medtem ko sta bila pod varstvom moje mame. Zdaj je ona na sodišču, jaz pa se utapljam v krivdi, izdaji in obupu. To je zgodba o družinskih skrivnostih, bolečini in o tem, kako hitro lahko izgubiš vse, kar si imel za samoumevno.
Med napetim nedeljskim kosilom pri tašči sem slišala besede, ki so me prisilile, da izberem med zvestobo možu in zaščito svojih otrok. Od tistega trenutka naprej se je vse spremenilo, v meni pa še vedno odmeva vprašanje, ali sem ravnala prav. To je zgodba o družinskih ranah, ki v Sloveniji pogosto ostanejo skrite za zaprtimi vrati.
Nikoli ne bom pozabila noči, ko je otroški jok iz stanovanja 3B prekinil tišino našega bloka. Leta smo se trudili pomagati, a vrata so ostajala zaprta, mi pa nemočni. Šele ko je policija vdrla, smo izvedeli resnico, ki nam je vsem zlomila srce.
V zgodbi opisujem, kako sem se v majhnem slovenskem mestu znašla ujeta med možem in njegovo družino, ki je z ljubosumjem, vmešavanjem in nenehnimi pripombami zastrupljala najin zakon. Po letih notranjih bojev in ponižanj sem sprejela težko odločitev, da prekinem vse stike z njimi, da bi zaščitila sebe in svoj zakon. Zdaj, ko sem ostala sama s svojo odločitvijo, se še vedno sprašujem, ali sem ravnala prav.
Od prvega dne zakona sem vso plačo izročala možu, prepričana, da je to izraz ljubezni. Po letih poniževanja in nadzora sem dojela, da sem izgubila sebe in pogum za življenje. To je moja zgodba o strahu, dvomih in poti do svobode.
Že dvanajst let sem ujeta v zakonu z Markom, kjer so denar, status in pričakovanja edina valuta. V tej zlati kletki sem izgubila sebe, svojo samozavest in sanje. Danes, ko se dušim v tej praznini, se sprašujem, ali imam še moč, da najdem pot do svobode in lastne vrednosti.
To je zgodba o tem, kako me je ena noč skoraj stala vsega, kar sem gradil z Mojco. Pripovedujem o prevari, obžalovanju in težkem boju za zaupanje v najinem zakonu. Morda se bo kdo izmed vas prepoznal v moji zgodbi.
