Vedno sem živela med dvema skrajnostma – med tišino strahu in krikom jeze. Moje otroštvo je zaznamoval oče, ujet v primež alkohola, kar je družino razdvajalo in me sililo v prezgodnjo odraslost. Pripovedujem svojo zgodbo o iskanju dostojanstva, upanja in ljubezni v senci družinskih ran.
Vse se je začelo z Ajdo, ko je pod mojimi vrati pustila krvave sledi. Po boleči ločitvi sem se zaprl vase, a njena prisotnost me je prisilila, da sem stopil iz svojega mehurčka. Zaradi nje sem sprejel odločitve, za katere si nikoli ne bi mislil, da jih bom – in nobena ni bila enostavna.
Ko se je snemanje serije ‚Sončni dnevi‘ končalo, sem ostala sama s svojo slavo in praznino. V tem zapisu razkrivam, kako sem se borila z izgubo identitete, družinskimi pričakovanji in slovensko realnostjo, kjer uspeh pogosto pomeni tudi zavist in osamljenost. Moja zgodba je iskren vpogled v življenje za kulisami, kjer ni vedno sončno.
V trenutku, ko sem mislila, da je življenje že napisalo vse moje zgodbe, sem v 47. letu izvedela, da sem noseča. Namesto veselja je novica razklala mojo družino in obudila stare strahove ter predsodke. To je moja izpoved o bolečini, upanju in boju za materinstvo, ko tega ne pričakuje nihče – niti jaz sama.
