Odraščala sem v senci svojega mlajšega brata, ki je bil zaradi bolezni ves čas v središču pozornosti. Ko sem po srednji šoli zapustila dom, mi mama tega ni nikoli oprostila – njene besede in očitki me še danes preganjajo. Zdaj se sprašujem, ali je ljubezen res lahko tako boleča in kje je meja med žrtvovanjem in pravico do lastnega življenja.
Od prvega trenutka, ko sem spoznala Nino, sem vedela, da nekaj ni prav. Moj sin Marko je bil zaljubljen, jaz pa sem se borila s svojimi strahovi in predsodki. To je zgodba o tem, kako sem se naučila, da včasih ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
V trenutku, ko je Barbara podarila avto mojemu možu Aleksandru, sem vedela, da se bo nekaj spremenilo. Pogoj, da ga jaz ne smem voziti, me je prizadel globlje, kot sem si želela priznati. Ta zgodba je o tem, kako lahko ena odločitev razkrije stare zamere, družinske konflikte in vprašanje, komu v resnici pripadam.
Na božični večer sem spoznala, da mama vedno izbere mojo sestro, tudi če pri tem trpijo moji otroci. V tistem trenutku se je v meni nekaj zlomilo. Še danes ne vem, ali naj še poskušam popraviti ta odnos ali naj ga pustim za sabo.
V trenutku, ko sem slišala, kako je Marko zamahnil z roko in rekel, da je priprava večerje nekaj povsem preprostega, se mi je v prsih nabralo toliko neizrečenih besed, da sem vedela: tokrat ne bom več tiho. V tej zgodbi opisujem, kako sem se odločila, da mu pokažem, kaj pomeni vsakdanja nevidna skrb za družino in dom. Morda bo kdo v moji zgodbi prepoznal tudi svojo tiho bitko.
Že mesece sem bila ujeta v vlogo varuške za otroka svoje sosede, ker nisem znala reči ne. Danes sem prvič zbrala pogum in ji povedala, da ne morem več. Zdaj se sprašujem, ali sem sebična ali pa sem končno naredila nekaj zase.
Vse se je začelo z enim neprijetnim pogovorom s taščo, ki je razkril stare rane in me prisilil, da sem se soočila s svojimi strahovi. Medtem ko sem lovila ravnotežje med pričakovanji moža, otrok in lastnimi potrebami, sem se naučila postaviti meje in odpuščati. To je zgodba o bolečini, pogumu in ljubezni, ki zdravi tudi najgloblje razpoke.
Sem Marjeta in lanski božič je bil zame prelomnica. Ko je tašča ponovno zahtevala, da jaz pripravim praznično kosilo, sem prvič v življenju rekla ne. To je zgodba o družinskih pričakovanjih, bolečini in pogumu, da se postaviš zase.
Moje ime je Andrej in sem mož, ki se je zaljubil v deklico, ki nikoli ni zares odrasla iz materinega objema. Ko sem spoznal Tino, nisem slutil, da bom moral tekmovati z njeno mamo, gospo Majdo, za mesto v njenem srcu. Ta zgodba je moj boj za družino, za spoštovanje in za ljubezen, ki si jo zaslužim.
V tej zgodbi opisujem, kako sem se znašla ujeta med možem in njegovo mamo, ko sem bila po krivem obtožena nečesa, česar nisem storila. Razkrivam bolečino izdaje, občutek nemoči in notranji boj za svojo resnico ter dostojanstvo. To je zgodba o tem, kako lahko družinske vezi postanejo orožje in kako težko je najti svoj glas, ko te lastna družina ne sliši.
V tej zgodbi razkrivam svojo bolečino, ko sem po letih finančne podpore hčerki ostala brez stika z vnukom. Moje življenje je bilo posvečeno družini, a ko nisem več zmogla pomagati, sem ostala sama in prezrta. Sprašujem se, ali sem bila res le vir denarja ali pa je v naši družini nekaj globlje narobe.
Že od prvega dne zakona me je tašča gledala postrani, kot da nisem dovolj dober za njeno hčer. Ko so se rodili najini otroci, je začela odkrito dvomiti, ali so sploh moji. Ta zgodba je moj boj za dostojanstvo, resnico in ljubezen v razklani družini.
